NOVICE OD VSEPOVSOD
Aktualno
Utrip Beneške Slovenije
Za izlet po Beneški Sloveniji, kamor je agencija Alpetour popeljala tudi bralce Vzajemnosti, je bilo toliko zanimanja, da so ga pripravili kar dve zaporedni soboti v oktobru. Sprehodili smo se po Čedadu, seveda tudi čez znameniti Hudičev most nad Nadižo, in primerjali napise v furlanščini in italijanščini (slovenskih je žal malo, čeprav je območje uradno trijezično). Največ Slovencev v Benečiji živi v Špetru Slovenov, kjer imajo slovenski vrtec ter osnovno in srednjo šolo, enkrat na teden pa tudi mašo v slovenskem jeziku. V okviru Slovenskega kulturnega doma je urejen muzej SMO – Slovensko medialno okno, ki na zelo sodoben način pripoveduje razgibano zgodovino tega območja, na katerem Slovani živijo že od 6. stoletja dalje. V bližnji pekarni smo poskusili značilni nadiški sladici – gubanco in orehove žepke (strucchi). V vasici Mašera (Masseris) pa sta nas navdušila zakonca Luisa Battistig in Germano Čendou, skrbnika Muzeja varha Matajura, ki sta nam v narečju slikovito predstavila življenje v hribovskih vasicah na pobočju Matajurja – običaje in stare obrti, pa tudi staroverce in krivopete. (Besedilo in fotografija: A. Ž.)
Bodite ta srčni in prijazni nekdo
Mala pozornost za veliko veselje je eden najbolj srčnih projektov za starejše, ki poteka že enajstič zapovrstjo. Cilj je zbrati 22 tisoč prazničnih voščil, ki jih bodo razdelili stanovalcem v vseh slovenskih domovih in centrih za starejše. S tem bi razveselili zlasti tiste brez svojcev ali pogostih obiskov in jih spomnili, da nekdo misli nanje. Če želite tudi vi komu polepšati praznike, napišite kratko praznično pismo ali voščilnico z lepimi željami. Pomembno je, da je sporočilo pozitivno in napisano na roko, črke pa naj bodo dovolj velike in berljive. Voščila (seveda jih je lahko tudi več!) do torka, 1. decembra 2026, pošljite na naslov Mala pozornost za veliko veselje – Ana Petrič in Prostorček, Gerbičeva ulica 37, 1380 Cerknica, od koder jih bodo posredovali stanovalcem domov. Po želji lahko na hrbtno stran zapišete svoj naslov; morda vam bo prejemnik odpisal.
Opozorilo pred lažnimi klici
V Pokojninski družbi A opozarjajo na sumljive telefonske klice, pri katerih se neznane osebe predstavljajo kot predstavniki te družbe ter poskušajo pridobiti podatke o pokojninskem zavarovanju in se dogovoriti za obisk na domu. Gre za prevaro, saj v družbi ne organizirajo obiskov na domu, posebej pa poudarjajo, da nikomur prek telefona ne posredujte osebnih podatkov, številk pokojninskih polic ali bančnih podatkov.
Prenovljena klasična in drive-in lekarna
URI SOČA je na Linhartovi ulici 51 v Ljubljani odprla prenovljeno lekarno, ki je poleg posodobljenih prostorov pridobila nov aseptični prostor za pripravo magistralnih zdravil z visokim tveganjem, dodatno izdajno mesto drive-in ter robota za izdajanje zdravil, ki bo farmacevtom omogočal več časa za svetovanje. Prenova lekarne, ki je tudi med deli ves čas obratovala, je stala skoraj 990 tisoč evrov. Kar 80 odstotkov je prispevalo Ministrstvo za zdravje, ostalo URI Soča. Na odprtju te pomembne pridobitve je v kratkem kulturnem programu nastopil zborček z njihovega otroškega oddelka. (Besedilo in fotografija: J. D.)
Že 1300 prostovoljnih voznic in voznikov
Samo lani so prostovoljni vozniki opravili več kot 50 tisoč brezplačnih prevozov za 17 tisoč uporabnikov. V projektu Prostofer sodeluje 116 slovenskih občin, nedavno pa so ga razširili še na sosednjo Hrvaško. »Prostoferji so varni in odgovorni vozniki, ki se dobro zavedajo, da s prevozom starejših prevzemajo tudi odgovornost za njihovo varnost. Zato podpiramo njihovo usposabljanje, ki ni le priložnost za pridobivanje dodatnih izkušenj, ampak predvsem potrditev, da sta varnost in skrb za sopotnika na prvem mestu,« poudarja Viktorija Muha iz Zlate mreže, ki v okviru vseslovenskega projekta starejšim brez lastnega prevoza ali dobrih javnih povezav omogoča brezplačno vožnjo do zdravnika, lekarne, javnih ustanov in pokopališč. V okviru dogodka Najprostofer so najbolj predane prostovoljne voznice in voznike povabili v AMZS Center varne vožnje na Vranskem, kjer so pod vodstvom inštruktorjev na poligonu osvežili in nadgradili svoje vozniške veščine. Udeležili so se tudi delavnice prve pomoči. Kot je povedala Viktorija Muha, k sodelovanju vabijo nove voznice in voznike. »Prostovoljni voznik prevoz opravi samo takrat, ko ima čas in ko to želi, zato lahko pomaga praktično vsak, ki rad sede za volan, ima nekaj prostega časa in želi narediti nekaj dobrega za ljudi v svojem okolju.« (Mojca Marot, foto: Damjan Končar)
Povabilo k soustvarjanju manjše življenjske skupnosti
Marsikdo se sprašuje, kako bo živel, ko bo starejši, kdo bo ob njem, s kom se bo pogovarjal ali se smejal. Iz takšnega razmišljanja se je porodila zamisel o Domu ob Kolpi, kjer bi ljudje lahko skupaj ustvarili drugačen način življenja. Irena Frankovič ima v Vukovcih v Beli krajini samooskrbno kmetijo z dvema hišama in vrtom. Zamislila si je, da bi tam nastala manjša skupnost ljudi, ki so dovolj samostojni za vsakdanje življenje, vendar si želijo več družbe, povezanosti in medsebojne pomoči. Vsak stanovalec bi imel svojo sobo in dovolj zasebnosti, skupaj pa bi pripravljali obroke, skrbeli za vrt in živali, si razdelili vsakodnevna opravila glede na zmožnosti, znanje in veselje ter se dogovorili o pravilih skupnega bivanja in stroških. Predvsem starejše in upokojence, pa tudi druge posameznike, ki si želijo bolj povezanega življenja v naravi, vabi k soustvarjanju take skupnosti. Pokličite jo na tel. št. 051 374 050.
Mladi in stari rokerji
Stene Stare steklarske v mladinskem in kulturnem središču na Ptuju so se sredi septembra tresle ob zvokih rokovske glasbe. Na koncertu, poimenovanem Garažni dialogi, so sta družno uživali stara in mlada generacija rokerjev. Garažni bend New Ex, ki letos slavi 60-letnico delovanja, pred dvema letoma smo ga predstavili v Vzajemnosti, člani pa skupaj štejejo 380 let, je prvi povabil občinstvo k popevanju rokovskih zimzelenih. Sledil je nastop kantavtorja Andreja Vilčnika (na fotografiji s članom skupine New Ex Gregorjem Simončičem), potem pa so se na odru zvrstili bendi Goldie, Šubler, Abuse in RockMantika. Organizator medgeneracijskega rokovskega večera Žan Korez, dijak Strojne šole Ptuj, verjame, da rokovska glasba združuje mlade in stare, da je edina zvrst glasbe, ki ima to energijo. Sam že deset let igra solo kitaro, obenem pa je mentor in učitelj kitare na glasbeni šoli. Na koncertu je zadnjič nastopil z bendom Goldie. Spodbujala jih je tudi njihova profesorica Barbara Bezjak, še bolj pa profesor Dominik Robič, ki je nastopil s svojim bendom Šubler, zelo ponosen na dijake, ker vztrajajo pri rokovski glasbi. (Besedilo in fotografija: Nevenka Dobljekar)
Vezilstvo vse bolj cenjeno
V Rdeči dvorani v Velenju je 17. in 18. oktobra potekal tradicionalni 8. mednarodni festival vezenja, ki se ga je udeležilo blizu 250 vezilj iz Slovenije, Italije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Litve. Tokratna tema so bile vezenine za otroke in mlade, prvič pa so pripravili natečaj Mlade niti za ustvarjalce iz srednjih šol in gimnazij. Dvodnevni festival, ki sta ga soorganizirala Muzej Velenje v sodelovanju z Mestno občino Velenje, Univerzo za tretje življenjsko obdobje Velenje in drugimi zavodi, so spremljali bogat kulturni program, strokovna predavanja in delavnice. Obiskovalci so občudovali unikatne vezenine, katerih bogata dediščina sobiva s sodobnimi uporabnimi ustvarjalnimi smernicami. Strokovna žirija je za najlepše razglasila vezenine Vide Kralj, Nevenke Zidarn, Sonje Porenta, Ani Anžiž in Zmage Sedmak. Vezilje pa so prvo mesto prisodile Vidi Kralj, drugo Ani Anžiž, tretje Majdi Elsner, četrto Slobodanki Vuković, peto mesto pa so dosegle Hajda Podgoršek, Danica Mošnik in Milica Skaza. (Besedilo in fotografija: J. M.)
Moja zbirka, moja zgodba
Vsaka zbirka, čeprav majhna ali neobičajna, nosi sled človeka, njegovega časa in sveta, njegovih razlogov, spominov, navad, čustev. V Mestnem muzeju Ljubljana iščejo takšne z najbolj zanimivimi in nenavadnimi zgodbami, ki jih bodo prihodnje leto ob 90. obletnici muzeja predstavili javnosti. Zato vabijo posameznike, ki živijo v osrednji Sloveniji in doma hranijo zbirke, velike ali majhne, dolgoletne ali šele v nastajanju, ki se skrivajo v predalih, omarah, albumih, škatlah, mapah, žepih, telefonih in na policah, da jih pokažejo in povedo, zakaj jih hranijo. Prijave zbirajo do 30. novembra 2026 prek digitalne platforme muzeja na mojazgodba.mgml.si. Poleg osnovnih podatkov dodajte še kratek opis zbirke, razloge za njen nastanek ter fotografije.