Ročna dela
Čipkasta secesija za nostalgične akcente
Prosti časjanuar '25Ročna dela
Ustvarjalnica
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Saj po novem letu boljše bo …, optimistično zagotavlja poskočna Domiceljeva pesem. Čeprav napovedi glede dogodkov v svetu in doma v letu 2025 za mnoge ljudi niso razveseljujoče, se nikar odeti v malodušje.
Včasih je za lepši danes prijetno malce odpotovati v preteklost. Saj ne da bi nenehno tavali po nostalgičnih časih, ki jih predvsem starejši vidijo lepše, so pa v njej vendarle utrinki, ki prebudijo zadovoljstvo. Retro postaja vse bolj čislan trend tudi pri oblačilih in stanovanjski opremi. Vračanje v vzdušja preteklosti je obudil čipkaste kvačkanine, kot so namizni prtički, obrobe, preobleke za okrasne blazine in dodatki za stanovanje.-
Prosti časjanuar '25Ročna dela
IZ KOŠKA ROČNIH DEL
Zimsko zelenje je lahko čudovit motiv za vezenine. Zakaj ga ne bi prenesli v preplet niti in si naredili okras za steno ali polico. Tokratni motiv je preprost za izdelavo, z njim pa lahko okrasite tudi namizni prt ali prtiček.
Novo leto bomo začeli z motivom zimskega zelenja, ki ga bomo s pomočjo obroča za vezenje spremenili v stenski okras. Pri tem bomo uporabili nekaj osnovnih vbodov, tisti bolj izkušeni pa lahko vbode nadgradite z zahtevnejšimi. Pri imenih vbodov dodajam še angleška poimenovanja, ki se pri vezenju najpogosteje uporabljajo, tako boste lahko vsi tisti, ki si želite ogledati posamezne šive, le-te poiskali v knjigah ali na spletu.
-
Prosti časjanuar '25Ročna dela
Ročna dela
Izdelovanje krpank je ena najstarejših tehnik ročnih del. Najpogosteje so jih matere šivale za svoje otroke in jim jih kot odeje podarile za doto. Na njih so z vzorci ponazarjale družinsko zgodovino in jo na ta način prenašale iz roda v rod. Sčasoma se je izdelovanje krpank razvilo v pravo umetnost. V sodobnem času pogosto slišimo tudi izraz quilting, povezan je s prostoročnim prešivanjem, ki vsaki krpanki doda poseben čar.
Ena od mojstric izdelovanja krpank in quiltanja pri nas je Maryna Bilash Puljić, ki nam v svojem barvitem studiu v Ljubljani najprej razloži osnovne pojme. »Ustvarjamo v slogu krpanke (patchwork), kar pomeni sestavljanje kosov blaga. Včasih namensko izberemo blago in ga razrežemo na kose, ki jih spet sešijemo običajno v obliki kvadratnih blokov, ali pa uporabimo ostanke ter jih zlagamo v poljuben vzorec. Po želji ga dopolnimo z aplikacijami, ki jih našijemo na osnovo. Nato krpanko podložimo z drugim blagom, vmes pa vložimo tanko plast polnila, da obdrži formo. Odejo ali kateri drugi izdelek nato še prešijemo, da dobimo relief, in ga lahko uporabljamo na obeh straneh. Ker quilting pomeni prešivanje oziroma šivanje, ki združuje več plasti, se končni izdelek imenuje quilt.«
-
Prosti časjanuar '25Ročna dela
Ko se temperature spustijo pod ničlo, nas rado zazebe tudi v roke. Sploh če moramo zjutraj očistiti vetrobransko steklo ali peljati hišnega ljubljenčka na sprehod. Potem ne moremo rok tiščati v žepe, zato nam pridejo prav rokavice. Palčnike na en prst iz debele volne spletemo hitro, dovolj bosta dva večera ob priljubljeni nanizanki na televiziji.
Potrebujemo: 100 g debelejše volne, primerne za pletilke številka 6, v temnejši barvi, ostanek volne v svetli barvi in približno iste debeline ter komplet 5 pletilk debeline 6.
Očarljive decembrske prenove iz domače omare
Prosti časdecember '24Ročna dela
USTVARJALNICA
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Le še tri, štiri ovinke bo naredila, nato pa nas kljub našim morebitno drugače začrtanim decembrskim smernicam povlekla v svoj vrtinec. Silvestrska noč. Najdaljša, najbolj bleščeča. Seveda, prav je, da je ne preživimo v razvlečeni trenirki, pa kjer koli že bomo. Če vam ni do nabave novega oblačila, vam predlagam, da na široko odprete vrata svoje garderobne omare in se zazrete vanjo. Zagotovo se bo našlo kaj primernega, kar bo z učinkovito, pa čeprav drobno prenovo oziroma slovesnejšo nadgradnjo všečno zaokrožilo vaše praznično razpoloženje. Predvsem pa bo skoraj brez stroškov in dobrodošlo za vse, nevešče šiviljskih spretnosti. Predlagane ideje so namreč ustvarjene brez šivalnega stroja.
-
Prosti časdecember '24Ročna dela
Ročna dela
Sedmi mednarodni festival vezenja, ki je konec oktobra potekal v Velenju, je na ogled postavil unikatne vezenine v različnih tehnikah vezenja mojstric iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Francije ter Litve. Tema bienalnega festivala so bili tokrat vezeni namizni prti in prtički.
Dvodnevni festival so skupaj pripravili Muzej Velenje, Mestna občina Velenje, Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje ter drugi zavodi. Popestrili so ga številni nastopajoči: Godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Citrarski ansambel Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, Konovski harmonikarji KUD Lipa Konovo, Šaleška folklorna skupina Koleda, kitarist Franjo Jurovič in vokalistka Urška Bider, Srbsko društvo dr. Mladen Stojanović, Fantje z Graške Gore, Kapučino bend, predstavile so se tudi UNI3ŽO Velenje, Tamburaška skupina Klinčeci Kulturnega društva Fortis, etno glasbena skupina Konovski štrajharji in mladi glasbeniki Odbiti muzikanti, ki so vsi dijaki ŠC Velenje.
-
Prosti časdecember '24Ročna dela
IZ KOŠKA ROČNIH DEL
Baretka vedno vnese nekaj elegance v oblačilni slog, malo pa nas tudi pogreje. Tale kvačkana baretka je tako preprosta za izdelavo, da si boste lahko nakvačkali po eno v vsaki barvi, ki se bo ujemala z jakno ali plaščem. Še bolj elegantna in polna bo, če boste volni dodali še eno nit tankega moherja.
Potrebujemo: 100 g volne, primerne za kvačko debeline 4 do 5, približno 100 m/50 g, 1 klopko tankega moherja (priporočljivo, ni pa nujno), kvački št. 4 in 5.
Vzorec: šibične petlje
-
Prosti časdecember '24Ročna dela
V prejšnji številki smo predstavili prvi del vezenja hardanger, ki je dobilo ime po fjordu na jugozahodu Norveške v okrožju Hordaland. Tokrat objavljamo še drugi del prispevka.
Robove najprej s tanko nitko obšijemo s ploščatimi vbodi, jih pošijemo s šivalnim strojem in čeznje vezemo rob z vbodom odeja.
Ko so izvezeni vsi ploščati bloki, začnemo izrezovati. Izrezovanja ne delamo, ko smo utrujeni ali raztreseni. Potrebujemo povečavo, dobro svetlobo in škarje s kratkimi rezili. Delamo počasi in previdno. Pri stopničastem vezenju blokov se hitro lahko zgodi, da izrežemo neprave nitke. Priporočljivo je, da se nitke režejo v vrstnem redu, kot je s številkami rdeče barve označeno na risbi.
Barvna sestavljanka za plaščno obleko
Prosti časnovember '24Ročna dela
USTVARJALNICA
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Zdaj je očitno to, kar je bilo nekaterim, ki smo se dolga leta ukvarjali z medijskim podajanjem novosti in tudi ustvarjanjem oblačil, že jasno. Hitra moda preplavlja tudi srednji sloj, vse hiti, tudi oblačila, ki so iz nekakovostnih materialov, površno zašita, kroji so vse manj izvirni. Ne le iz nižjega, tudi tisti iz srednjega cenovnega razreda. Ko so nad njo vse bolj razočarane tudi današnje profesionalne svetovalke, je jasno, da gre nekaj narobe.
-
Prosti časnovember '24Ročna dela
Natančen izvor današnjega hardanger vezenja ni znan, domnevajo, da izvira iz Orienta. Prve izrezane vezenine so nastale v starodavni Perziji in Aziji v 7. stoletju z barvnimi svilenimi nitmi na šifonu. Iz Perzije se je vezenje razširilo po vsej Evropi. Na Norveškem je v obdobju med letoma 1650 in 1850 cvetel slog vezenja, znan pod imenom hardanger, ki je dobilo ime po fjordu na jugozahodu Norveške v okrožju Hordaland.
Pri tem vezenju je potrebno nekoliko več opisa te tehnike, zato bomo nadaljevanje objavili v decembrski številki.