Ročna dela
-
Prosti časdecember '24Ročna dela
V prejšnji številki smo predstavili prvi del vezenja hardanger, ki je dobilo ime po fjordu na jugozahodu Norveške v okrožju Hordaland. Tokrat objavljamo še drugi del prispevka.
Robove najprej s tanko nitko obšijemo s ploščatimi vbodi, jih pošijemo s šivalnim strojem in čeznje vezemo rob z vbodom odeja.
Ko so izvezeni vsi ploščati bloki, začnemo izrezovati. Izrezovanja ne delamo, ko smo utrujeni ali raztreseni. Potrebujemo povečavo, dobro svetlobo in škarje s kratkimi rezili. Delamo počasi in previdno. Pri stopničastem vezenju blokov se hitro lahko zgodi, da izrežemo neprave nitke. Priporočljivo je, da se nitke režejo v vrstnem redu, kot je s številkami rdeče barve označeno na risbi.
Barvna sestavljanka za plaščno obleko
Prosti časnovember '24Ročna dela
USTVARJALNICA
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Zdaj je očitno to, kar je bilo nekaterim, ki smo se dolga leta ukvarjali z medijskim podajanjem novosti in tudi ustvarjanjem oblačil, že jasno. Hitra moda preplavlja tudi srednji sloj, vse hiti, tudi oblačila, ki so iz nekakovostnih materialov, površno zašita, kroji so vse manj izvirni. Ne le iz nižjega, tudi tisti iz srednjega cenovnega razreda. Ko so nad njo vse bolj razočarane tudi današnje profesionalne svetovalke, je jasno, da gre nekaj narobe.
-
Prosti časnovember '24Ročna dela
Natančen izvor današnjega hardanger vezenja ni znan, domnevajo, da izvira iz Orienta. Prve izrezane vezenine so nastale v starodavni Perziji in Aziji v 7. stoletju z barvnimi svilenimi nitmi na šifonu. Iz Perzije se je vezenje razširilo po vsej Evropi. Na Norveškem je v obdobju med letoma 1650 in 1850 cvetel slog vezenja, znan pod imenom hardanger, ki je dobilo ime po fjordu na jugozahodu Norveške v okrožju Hordaland.
Pri tem vezenju je potrebno nekoliko več opisa te tehnike, zato bomo nadaljevanje objavili v decembrski številki.
-
Prosti časnovember '24Ročna dela
V hladnih zimskih mesecih nam bo prijetnejše, če bomo imeli obute tople volnene nogavice. Volna noge greje in tudi odvaja vlago, tako da so vedno suhe. Nogavice pa so lahko tudi lepo darilo.
Potrebujemo: 100 g volne ali mešanice volne in sintetike, primerne za pletilke debeline 2,5 ali 3, komplet petih pletilk dolžine 15 ali 20 cm, debeline 2,5 ali 3 (če pletemo bolj čvrsto, uporabimo višjo številko).
Pletli bomo nekoliko drugačno peto kot običajno. V strokovni literaturi jo boste našli pod oznako bumerang peta, videti pa je tako kot strojno pletene nogavice. Pri izdelavi uporabljamo tehniko skrajšanih vrst. To pomeni, da obračamo pletenje sredi vrste. Obrat zakrijemo tako, da prve petlje po obratu ne popletemo, ampak jo samo prenesemo na desno pletilko, nit naj bo na sprednji strani. Zdaj potegnemo nit nazaj, tako da iz prenesene petlje nastane dvojna petlja. To dvojno petljo bomo kasneje popletli skupaj, njena vloga je samo ta, da prepreči luknjo, ki bi nastala, če bi po obratu pletli običajno desno ali levo petljo.
Z rožami sta navdušila obiskovalce
Zgodbenovember '24Ljudje Ročna dela
Na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje so zelo veliko občudovanja poželi šopki, ki so jih prejeli nagrajenci festivala, ustvarile pa so jih spretne roke Verene in Zvonka Mikša iz Dornave. Videti so bili kot pravi, čeprav so bili izdelani iz krep papirja.
Na stojnici Turističnega društva Breza Pragersko - Gaj, ki sta ga zastopala, je bilo poleg gerber na ogled tudi veliko drugega cvetja, od sončnic, nageljnov, vrtnic do božičnih zvezd. Cvetje je bilo tako umetelno izdelano, da bi ga zlahka zamenjali za naravne rože, zato so se pri njiju ustavili številni obiskovalci, med uglednimi gosti tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. Na festivalu sta sodelovala prvič in bila vesela nad dobrim odzivom, ki sta ga sicer navajena v domačih krajih. Izdelovanja rož iz papirja sta se lotila pred šestimi leti, potem ko so zrastli vnuki in niso več potrebovali varstva. V aktivni dobi sta se ukvarjala s povsem drugimi stvarmi, Verena je bila vzgojiteljica, Zvonko pa računovodja. Ko sta se upokojila, sta najprej pomagala pri skrbi za vnuke, pred šestimi leti pa sta se lotila izdelovanja cvetja iz krep papirja. Do tedaj s tem nista imela nobenih izkušenj, se je pa s tem nekdaj ukvarjala Zvonkova mama.
-
Prosti časoktober '24Ročna dela
Ustvarjalnica
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Raje ne bi videli, kako neprivlačna je bila videti sicer masivna in iz kakovostnega lesa narejena stara rjava omarica, nabito polna metrskega blaga in vseh mogočih potrebščin. V garaži je nesrečna čakala na svoj konec ali preporod. Zgodilo se je zadnje. Prvič že pred leti, ko sem rjavo zgornjo ploščo prekrila z belo in stare ročke na vratcih ter predalu zamenjala z belimi. Pravzaprav je bila to le priprava na temeljito prenovo.
-
Prosti časoktober '24Ročna dela
Ljubke plišaste igrače lahko skvačkamo tudi sami, tako kot jih je naredila 12-letna Meta.
Potrebujemo: 2 klopki mehke plišaste preje različnih barv, skupaj približno 100 g, kvačko št. 6, polnilo za igrače, debelejšo šivanko za volno, par oči za igrače premera 10 mm, označevalce petelj.
Izdelava
Glava. Prvi krog: v slepo petljo naredimo 6 gostih petelj (v nadaljevanju GP), oznako postavimo na prvo GP. Kvačkali bomo v spirali brez zaključevanja krogov. Drugi krog: v vsako petljo iz prvega kroga naredimo po 2 GP = 12 petelj. Oznako si v vsakem krogu prestavimo na prvo petljo. Tretji krog: v prvo petljo naredimo eno GP, v naslednjo dve GP. To ponavljamo do konca kroga = 18 petelj. Četrti krog: 2 x eno GP, 1 x 2 GP, ponavljamo do konca kroga = 24 petelj. Peti, šesti in sedmi krog kvačkamo po eno GP v vsako petljo.
Tkaničenje ali darning vezenje
Prosti časoktober '24Ročna dela
To je preprosta tehnika, pri kateri se nitka z ravnimi vbodi različnih dolžin v ravni liniji vpleta v tkanino. Ta tehnika vezenja je ena najstarejših in je bila uporabljena v različnih kulturah. Tradicionalno darning vezenje najdemo v Afriki, severni in vzhodni Evropi, Mehiki in Peruju, na Japonskem in Bližnjem vzhodu. V Egiptu so najdeni primeri iz 12. stoletja.
V Sloveniji se ta tehnika imenuje tkaničenje in je značilna za belokranjsko vezenino. Prvotno je bila to tkalska tehnika, ki so jo šele v 19., predvsem pa v 20. stoletju začeli uporabljati kot ročno vezenje na domačem platnu. Tkaničenje je tehnika vezenja po štetih nitih, ki posnema tkanje in ornamentiko tkanih vzorcev. S tkaničenjem so nekdaj krasili predvsem otirače, prte in torbe. Otirači so dolgi (150 do 250 cm) ozki platneni konci, ki so jih pred 350 leti uporabljali za ženska pokrivala, pozneje pa so imeli veliko vlogo pri domačih narodnih običajih, zlasti pri ženitovanjskih.
Jopica s tričetrtinskimi rokavi
Prosti časseptember '24Ročna dela
V hladnejših poletnih večerih in tudi še dolgo v jesen, če ta ni prehladna, nam pride prav jopica iz bombaža z rokavi, ki niso niti kratki niti dolgi.
Potrebujemo: 350 g bombažne preje ali mešanice z bombažem, primerne za pletilke št. 4 do 5 in krožni pletilki št. 4 dolžine 100 in 60 cm, pritiskač premera 21 mm, večji gumb.
Velikost: M (38/40)
Izdelava. Jopico bomo pletli od spodaj navzgor v enem kosu. Nasnujemo 225 petelj. Pletli bomo dvojni rob z luknjicami, ki ga prepognemo po liniji luknjic. Tako dobimo nazobčan rob. Če želimo čim manj šivanja, je najbolje, da nasnujemo na kvačkano verižico, ki jo bomo potem podrli in pobirali na pletilko odprte petlje iz nasnutka. Skupaj bomo popletli po eno petljo iz nasnutka in eno s pletilke. Če vam je to pretežko, lahko nasnujete klasično in kasneje rob zašijete.
Na večnih modrih džins valovih
Prosti časseptember '24Ročna dela
Ustvarjalnica
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo je v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
V majski številki revije Vzajemnost sem že predstavila fenomen legendarnega, neuničljivega, vselej in povsod prisotnega džinsa, ki je tudi za tekstilne prenove kot rudnik idej brez dna. Ob takratnem preoblikovanju kavbojk v zabaven taburet z žepki za daljince ter ljubke okrogle okrasne blazine, sestavljene iz trikotnikov v več različnih modrih odtenkih, smo napovedali tudi drugi del idej.