Vrt
Majhne rastline za majhne prostore
Ljubitelji rastlin se pogosto znajdemo v zagati, ko iz rastlinice, ki smo jo nekoč prinesli domov, zrase velika in težka sobna rastlina. Prav zato so v manjših stanovanjih dobrodošle tiste, ki ostajajo kompaktne, rasejo zmerno in ne zahtevajo veliko prostora. S premišljeno izbiro lahko zelenje tudi v majhnih prostorih predstavlja veselje, ne breme.
Majhen prostor ne pomeni nujno majhnega stanovanja. To so lahko tudi ozke okenske police, kotički ob oknu, police nad delovno mizo ali manjše površine, kjer za klasičen lonec preprosto ni prostora. Prav na takih mestih pridejo do izraza majhne sobne rastline, ki prostoru dodajo zelenje, ne da bi ga zapolnile ali ovirale gibanje. Pri urejanju majhnih prostorov pa se je dobro držati preprostega pravila: raje več manjših rastlin kot eno veliko, raje na višini kot na tleh in raje lahka posoda kot težek lonec. Tako zelenje ostane del prostora, ne njegova ovira.
Divja ščetica pomaga pri razstrupljanju
Zeliščni kotiček
Divja ščetica ugodno deluje pri poškodovanih mišicah, sklepih, kosteh, pretrganih vezeh, artritisu, uspešna je pri kroničnih kožnih obolenjih, protinu (putiki), spodbuja delovanje ledvic, jeter ter krvnega obtoka in močno razstruplja organizem.
Divja ščetica (Dipsacus fullonum) je dvoletna rastlina. Prvo leto naredi rozeto z rahlo nazobčanimi, zgubanimi zelenimi listi. Pozimi izkopljemo korenine in jih operemo. Zeleni del zavržemo ali naredimo izvleček iz listov divje ščetice, ki ga uporabimo za zdravljenje aken. Razrežemo korenine in z njimi napolnimo do tretjine steklene posode ter prelijemo z močnim žganjem. Po štirih tednih dobimo tinkturo. Ostanek posušimo in primerno shranimo za potrebe, ko je sveža korenina v naravi neuporabna. Rozeta ščetice, ki jo pustimo v zemlji, poleti zacveti in osemeni. Tako imamo pridelek za naslednje leto. Uporabljamo jo lahko oralno in zunanje. Mazilo iz korenin se pogosto uporablja za odpravljanje kožnih bradavic in zdravljenje drugih kožnih bolezni. Uspešno se bori s kugo današnjega časa – boreliozo, tako namreč to bolezen imenuje nemški zdravnik dr. Wolf-Dieter Storl, za katero je zbolel tudi sam.
Sprehod po botaničnem vrtu Nymphenburg
Vrt
Eden najlepših in največjih botaničnih vrtov v Nemčiji leži ob znamenitem dvorcu Nymphenburg in je pravo doživetje za ljubitelje rastlin. Hrani namreč zbirko več kot 16.000 rastlinskih vrst z različnih koncev sveta, ki jih sicer srečujemo le v knjigah, sanjah ali daljnih deželah.
Botanični vrt München-Nymphenburg je bil ustanovljen leta 1914 in obsega približno 21 hektarov. Posebno vrednost mu dajejo lepo ohranjeni in skrbno vzdrževani rastlinjaki, v katerih rasejo tropske rastline, kot bi bile v svojem naravnem okolju. Med visokimi palmami, orhidejami, tropskimi praprotmi in raznolikimi mesojedkami se obiskovalec zlahka izgubi v času in prostoru.
-
Zeleni svet
Domači kompost je črno zlato vsakega vrta. Poskrbimo za pravilno kompostiranje v zimskem času, še posebej za mikroorganizme in prekrivanje z organskimi materiali. Kuhinjske organske odpadke dodajajmo pravilno.
Skrb za domači kompost se obrestuje tudi v zimskem času. Vsi, ki kompostnega kupa še niste pokrili, to storite čim prej, da ne zmrzne. Tako v najboljšem domačem gnojilu ohranimo mikroorganizme, ki delujejo tudi v zimskem času. Pokrijemo ga v obliki kopice. Na ta način voda odteka s kupa in se v njem ne zadržuje. Vsi, ki imate na zalogi koruznico, jo uporabite za pokrivanje komposta, saj je to najboljša rešitev. Uporabite lahko tudi slamo, seno ali smrečje, ki je ostalo pri gozdarskih opravilih, pa tudi listje, če ga imate na vrtu.
-
ZELIŠČNI KOTIČEK
Večina ljudi belo omelo povezuje z božično-novoletno tradicijo poljubljanja pod vejico omele, ki se je razširila v 16. stoletju. A njeni učinki na zdravje so bili poznani že v daljni zgodovini, priznava jih tudi uradna medicina.
Bela omela (Viscum album) je zimzelena polzajedavska rastlina, ki svoje korenine poganja v veje dreves in jim tako krade hranilne snovi. Najpogosteje jo najdemo na listnatem drevju ter v slabo vzdrževanih sadovnjakih. Rastlina je dvodomna, moški in ženski cvetovi pa domujejo ločeno. Oboji so zeleni, komaj opazni, po tri do šest jih poganja brez pecljev tesno skupaj iz vejičnega razpotja, v ženskih grmičih pa dozorijo v bele prosojne jagode, debele deset milimetrov.
-
VRT
Čajevec je čudovita rastlina, ki služi za pripravo domačega čaja in za okras. Čeprav izvira iz Azije, ga lahko uspešno gojimo tudi pri nas. Najbolje uspeva kot posodovka, saj prinaša toplino in veliko zelenja. Njegovi temnozeleni listi in beli dišeči cvetovi so prava paša za oči.
Čajevec (Camellia sinensis) raste kot gost svetleč grm z dišečimi belimi cvetovi, ki nas razveseljujejo z barvitostjo v pozni jeseni in zimi. Cvetenje je odvisno predvsem od podnebja in temperature. Tvorbo cvetnih popkov pričakujemo na rastlinah, ki so stare štiri leta in več. Oblikujejo se jeseni, ko se temperatura spusti na 15 stopinj Celzija. Za zagotavljanje cvetenja se izogibamo prezimovanju pri visokih sobnih temperaturah. Prav tako ne pustimo, da se zemlja izsuši, saj to povzroči odpadanje popkov, še preden se odprejo. Obrezovanje starejših rastlin prihranimo za pozno zimo ali zgodnjo pomlad, da ne izrežemo poganjkov, ki formirajo cvet.
Zelena energija z okenske police
VRT
Ko se dnevi skrajšajo in na vrtu zavlada zimski počitek, začne primanjkovati sveže zelenjave. Ker me narava spremlja vse leto, tudi v hladnih mesecih rada preskušam in vzgajam rastlinice, pa čeprav le na okenski polici.
V tujini je pridelava mikrozelenjave in kalčkov že dolgo uveljavljen trend, pri nas pa šele postopoma odkrivamo, kako preprosto in sproščujoče je lahko zimsko vrtnarjenje. Rastlinice skrivajo izjemno bogastvo vitaminov, mineralov in antioksidantov, zato so prava energijska injekcija za hladne mesece, vzgojimo pa jih lahko doma, tudi brez vrta.
-
V zimskem času je veliko manj dnevne svetlobe, kar ima vpliv na naše sobne rastline – sobnice. A nekatere med njimi so že v svojem naravnem okolju prilagojene na manj svetlobe, zato lepše preživijo zimo.
Med najbolj pogostimi in dostopnimi v trgovinah je zamija. To je zelo trpežna rastlina, ki je primerna za sobe z manj osvetlitve. Njeni mesnati poganjki zadržijo veliko vode, zato lahko občasno celo malo pozabimo nanjo. Kar pomeni, da sama preživi brez težav, če gremo na daljši izlet ali dopust. Pazimo le, da temperatura prostora ne pade pod 15 stopinj Celzija, kar pa velja za večino zelenih sobnih rastlin.
-
ZELIŠČNI KOTIČEK
Navadni šipek (Rosa canina) je bodeča plezajoča ali grmičasta rastlina, ki naseljuje suhe, sončne zapuščene travnike, pašnike, poseke, gozdne robove. Je ena izmed najbolj prepoznavnih rastlin. Prvi zapis o šipku je izpred 5000 let na Kitajskem. Imenovali so ga tudi divja roža, s križanjem pa je iz njega nastalo na tisoče sort vrtnic.
Grm s povešenimi vejami in srpastimi trni zrase do višine 4,5 metra. Cvetovi so rožnato-beli in prijetnega vonja, zelo rade jih obiskujejo čebele in druge žuželke. V Sloveniji najdemo 24 vrst avtohtonega šipka, na svetu skoraj 250 vrst, a so si vse zelo podobne. Narečna stara imena zanj so babji zob, bavec, gošavka, volčji zob, kokoška. Dozori pozno jeseni in se omehča po prvih slanah. Vsebnost vitamina C je največja, ko je plod še trd, okusnejši pa je, ko se zmehča. Raziskovalci Winkelmann, Flamm in drugi so na podlagi natančnih poskusov dokazali, da se pri kuhanju šipka (deset minut) količina vitamina C celo poveča. Njegova vrednost pa se izgublja s shranjevanjem. Po enem letu je v plodovih le še četrtina začetne vitaminske vrednosti. Zato ga nabiramo le toliko, kolikor ga bomo porabili v enem letu. Pri nobeni marmeladi ali čaju ni datum na nalepki tako pomemben kot pri šipku, ob nakupu pa tvegamo, da bomo dobili okusne izdelke, vendar brez vitaminov.
-
Vrt in dom
Jesen je čudovita za sprehajanje po parku ali bližnjem gozdu in uživanje ob šelestenju listja pod nogami in bogastvu barv. Obenem lahko naberemo številne suhe materiale, iz katerih ustvarimo simpatične dekoracije.
Naravni materiali delujejo pomirjujoče in domače, zato so v tem času odlična izbira za okrasitev doma. Prav nam bodo prišli tudi za izdelavo prazničnih aranžmajev.
Okrasni venec. Uporabimo čim več različnih rastlinskih materialov, na primer plodove šipka, kostanja, platane, bršljana, tudi storže jelke, bora ali macesna. Pisani odtenki vejic iglavcev, kot so tuje, brini in ciprese, venec poživijo ter ga dopolnijo z zimzeleno svežino. V suhem in sončnem vremenu porežemo posušene cvetove hortenzij in naberemo liste zimzelenih grmovnic, kot so božje drevce, mahonije, pušpan. Venčke ustvarjamo na več načinov. Če že obvladamo pletenje in vezavo, na primer pri izdelavi girlande ali adventnega venca, lahko nabrane suhe plodove in liste sestavljamo in povezujemo z žico. Raznolikost in barvitost listov ter plodov naj bo simetrično razporejena v krogu. Če imamo osnovo iz cvetličarske gobe, zelenje vanjo enostavno napikamo. Kadar uporabimo slamnat venec ali pletenega iz šibja, materiale pritrjujemo s silikonsko pištolo.