Vrt
-
Paradižnik in druge plodovke spadajo med najbolj lačne na vrtu. So velike rastline z veliko plodovi, zato potrebujejo ogromno hranil za pravilno rast, razvoj in seveda veliko okusnih plodov.
Ker je sezona za plodovke zelo dolga, potrebujemo kakovostno sadiko, zdravo in primerne velikosti. Sadika naj bo visoka okoli 30 centimetrov, deblo debelo in čvrsto, listi temno zelene barve in enakomerno razporejeni po celi rastlini. Če opazimo rjave lise, pege na deblu ali listih, jo raje zavržemo. Pretegnjene sadike ali sadike z dolgim steblom posadimo globlje ali celo položno v zemljo. Ob sajenju in vsaj še enkrat v sezoni vse sadike zalijemo s kombinacijo simbiotskih bakterij in rdečih morskih alg. Tako zmanjšamo šok ob presajanju, hkrati pa pripomoremo k večjemu koreninskemu sistemu in s tem močnejši rastlini.
-
VRT
Zadnji teden v maju bo – tako kot že desetletja do zdaj – potekal Teden gozdov. Gozdarji bodo na različnih dogodkih ozaveščali o pomenu in skrbnem ravnanju z našim največjim narodnim bogastvom.
Kaj pa sploh vemo o slovenskih gozdovih? Pokrivajo 58 odstotkov oziroma tri petine površine Slovenije, po gozdnatosti smo za Švedsko in Finsko na tretjem mestu v Evropski uniji. Prevladujejo listavci, med katerimi je največ bukev, med iglavci pa je največ smrek in jelk. Po podatkih Zavoda za gozdove RS je 77 odstotkov gozdov v zasebni lasti, 20 odstotkov je državnih, preostali pa so v občinski lasti.
Kanadska višnja je idealna za vrt
Kanadska sladka višnja je priljubljen križanec med navadno višnjo (Prunus cerasus) in pritlikavo češnjo (Prunus fruticosa). Ta prezimno trdna vrtna posebnost je nizke rasti, podedovala je tudi dobre lastnosti češnje. Odlikujejo jo odpornost proti boleznim, nizka grmičasta rast in bogat pridelek.
Vrtičkarji jo obožujejo zaradi sočnih plodov, ki so slajši od drugih vrst višenj. Je nizke, kompaktne rasti, sladke plodove pa je podedovala po češnji. V višino doseže do dva metra in se grmičasto razrašča. Rastlina brez težav prenese temperature do –30 stopinj Celzija in več. Zelo je priljubljena zaradi izjemne prilagodljivosti na različne vremenske razmere in dobre rodnosti. Sladka višnja carmine jewel nas na leto nagradi z 10 do 12 kg pridelka. Sorta je samooplodna, zato dodatno opraševanje ni potrebno. Zelo privlačno je tudi njeno cvetenje v maju. Za uspešno vzgojo izberite sončno mesto. Večina vrtnih tal ima pH med 6 in 7, in to grmičasti višnji najbolj ustreza. Najbolje raste, če voda ne zastaja v predelu korenin, primerna je tudi za višje lege in majhne vrtove, saj je nizke rasti.
Obilo cvetenja in malo smetenja
VRT
Drobni cvetovi balkonskih rož imajo poseben čar, saj ustvarjajo naraven in nežen videz, ki privablja tako občudujoče poglede kot številne opraševalce. V primerjavi z večjimi cvetovi so bolj odporni proti vremenskim vplivom in povzročajo manj smetenja, saj veter lažje odpihne odcvetele cvetne lističe.
Zasaditev drobnocvetnih rastlin lahko ustvari dinamičen in barvito usklajen videz, ki bo navduševal vse do pozne jeseni. Barvita zasaditev na sončni terasi (slika 1) temelji na toplih oranžnih tonih, ki jih prinaša kompaktna spreminjevalka (Lantana camara 'Orange'), v enakem odtenku pa jih nadaljuje bogato cvetoči kamnokreč (Bidens ferulifolia). Da zasaditev ne bi bila preveč enobarvna, oranžne cvetove dopolnjujejo modro vijoličasti toni. Na začetku modri čudež (Scaevola aemula), ki s svojimi pahljačastimi cvetovi doda pridih eksotične...
-
Lepi pomladni dnevi kličejo k delu na vrtu. A številni bomo okrasili tudi svoje balkone in okenske police z barvitimi in bujnimi zasaditvami. Za dobro rast potrebujemo kakovosten substrat in lepe sadike.
Sajenje samo ene vrste rastlin v balkonska korita jih lahko naredi zelo zanimive. Med takšnimi je najlažje izpostaviti seveda surfinije, ki zapolnijo celotne balkone. Z njimi lahko ustvarimo cvetoče slapove. Če pa jih kombiniramo z grobeljnikom in grenkuljico, to zasaditev zelo popestrimo.
Številni prisegajo na begonije, ki pa jih je najbolje kombinirati s sladkim krompirjem (batato) in različnimi okrasnimi travami, ki lepo zapolnijo ozadje zasaditve. Ta zasaditev se ne preveša le čez balkona, temveč lepo sega tudi v višino.
-
ZELIŠČNI KOTIČEK
Že marca začnemo zeliščarji nabirati nadzemne dele rastlin, zlasti tistih, ki ugodno vplivajo na dihala. Jaz najprej nabiram lapuh, nato trobentico, malo marjetico, vijolico, cvetove drena, pljučnik in tako naprej.
Lapuh (Tussilago farfara) najraje raste na ilovnatih tleh ob vodah, cestah, brežinah. Cvetje je treba zelo hitro posušiti, potemneli cvetovi nimajo vrednosti. Vsa rastlina je zdravilna kot čaj proti bronhialni astmi, hripavosti, bronhitisu, nadušljivosti, katarjem dihal, vnetju rebrne mrene. Poleg tega obložimo z listi še prsi, da se dobro spotimo. Znan je tudi kot čistilo za kri, vzbuja tek in deluje proti prebavnim krčem. Tinkturo iz lapuha nakapljamo v lapuhov čaj. Vendar pa lapuha ni priporočljivo uživati dalj časa.
-
Vrt
Človekovo zavedanje o pomembnosti okolja, v katerem živi, postaja vse večje, žal včasih tudi pretirano, moteče in škodljivo. Zaradi prihajajoče zakonodaje o fitofarmacevtskih sredstvih bodo zaščitna sredstva za rastline čedalje težje dostopna. Na to se moramo pripraviti.
Marsikdaj se lahko škodljivcev znebimo z enostavnimi postopki in sredstvi.
1. Ročno pobiranje. Polže na vrtu, uši na drevesnih vejah in rastlinah, gosenice in tudi kaparje lahko odstranimo ročno. Seveda to pride v poštev na majhnem vrtu, na nekaj gredicah ter enem ali dveh drevesih. Pobrane škodljivce uničimo. -
VRT IN DOM / ZELIŠČNI KOTIČEK
Ameriški slamnik (Echinacea) je rastlina, ki jo pogosto uporabljajo v tradicionalni medicini. Krepi imunski sistem in zmanjšuje simptome prehlada, pravzaprav je najučinkovitejše naravno zelišče pri vnetju dihalnih poti.
Izhaja iz Severne Amerike, kjer so ga za zdravljenje različnih zdravstvenih težav uporabljali Indijanci. Semena so iz ameriške divjine v Evropo prinesli popotniki. Sprva so ga uporabljali kot okrasno rastlino ter s križanjem in genskimi spremembami ustvarili skoraj celo paleto raznolikih barv in cvetov. Rastlina zraste okrog enega metra v višino. Cveti od julija do oktobra, pri nas tudi dlje. Uporabljamo steblo, liste in cvet. Velja pa opozoriti, da zdravilnih zelišč ne nabiramo ob najhujši sončni pripeki ali ko so še mokre od rose ali dežja.
-
VRT
Skoraj ni lepšega občutka kot stopiti na vrt, odrezati cvetove, ki smo jih sami vzgojili, in jih razporediti v preprost, a čudovit svež ali trajen šopek. Mnoge cvetlice, ki jih gojimo za rezano cvetje, zahtevajo daljše obdobje rasti, zato je smiselno že zdaj razmisliti, katere vrste bomo posejali sami ali kupili sadike.
Za rezano cvetje lahko uporabimo številne rastline, ki jih že dobro poznamo. Večino je enostavno gojiti in jih lahko posadimo na cvetlično gredico ali v atraktivne velike lonce. Pri vzgoji so žlahtnitelji upoštevali obstojnost v vazi, kar zagotavlja, da lahko vrtnarski navdušenci uživamo v njihovem cvetenju tako na prostem kot v notranjih prostorih.
-
VRT
V sadovnjaku pravočasno opravimo obrezovanje, da bo učinkovitejše škropljenje, ki pa mora slediti razvojnim fazam rastline ali drevesa.
Poznozimsko ali spomladansko škropljenje proti breskovi kodravosti opravljamo s fungicidi, kot so bakrovi pripravki (cuprablav, cupropin, bordojska brozga). V marcu pa obvezno škropimo z insekticidom z belim oljem, ki učinkuje tako, da naredi film prek škodljivcev, jim s tem odvzame kisik, zato se zadušijo. Še boljši učinek dosežemo, če dodamo žvepleno apneno brozgo v 10-odstotni koncentraciji, oziroma če brsti še niso odprti, tudi do 20-odstotni. Škropivo uniči kaparja in druge škodljivce. Primerno je za biološko pridelavo in uporabno tudi za jagodičevje, kot so sibirske borovnice, ki zorijo že v maju.