Vrt
-
VRT
Lahko ena sama rastlina združuje tradicijo in sodobni slog? Hortenzija, katere domovini sta Japonska in Koreja, to zmore brez težav. Od grmov ob starih domačijah do elegantnih lončnic na mestnih terasah – z očarljivimi cvetovi ostaja ena najbolj priljubljenih okrasnih grmovnic.
Kmečka hortenzija (Hydrangea macrophylla) z velikimi ovalnimi listi in razkošnimi okroglimi cvetovi je nepogrešljiv okras vsakega vrta. Navdušuje z romantično obarvanimi socvetji v modri, rožnati, rdeči ali beli barvi. Najlepše uspeva na jutranjem soncu ali v popoldanski senci. V optimalnih pogojih doseže 150 centimetrov višine. Uspevala bo tudi v cvetličnem loncu, ki naj bo večji od premera 40 centimetrov, kjer bo ostala manjše rasti in kompaktnejša.
Ena roža, a tako veliko zdravilnih učinkov
ZELIŠČNI KOTIČEK
Rman (Achillea millefolium) je v Sloveniji precej razširjen. Najdemo ga na travnikih, ob robovih njiv, poteh, na nasipih in še kje. Je trajnica. Zanimivo je, da najprej požene liste, po katerih je tudi dobil ime – millefolium, kar v prevodu pomeni tisočlisten. Nato požene še steblo – žilavo, gladko in trdno.
Na vrhu stebla se oblikujejo cvetni koški, ki so združeni v socvetju. Cvetovi so v nižinah beli, v višjih legah pa je socvetje bolj rumenkasto rdeče. Navadni rman lahko nabiramo maja ali junija in še avgusta ali septembra, ko ponovno zacveti. Ker se kaj hitro lahko zgodi, da ga izrujemo s korenino, pri nabiranju uporabljamo nož ali škarje. V zdravilne namene se lahko uporablja celotna rastlina (v času cvetenja) ali pa le cvetni koški. Jaz uporabljam cvetove in liste, ker je steblo pretrdo, zlasti posušeno. Razprostrtega v tankem sloju ga sušimo na prostem, senčnem, zračnem in suhem prostoru. Ko je rman posušen, ga shranimo tako, kot je to običajno za vsa zelišča – pater Simon Ašič priporoča papirnato vrečko, jaz pa ga spravljam v večje steklene kozarce, ki jih nepredušno zaprem in shranim na temno mesto. Zelišče, ki je pravilno posušeno, ohrani svoj značilni vonj in barvo, v nasprotnem primeru pa splesni.
Japonska repa ali daikon – okusna novost
Redkev daikon je dolga bela korenasta zelenjava, ki je vse bolj priljubljena med slovenskimi vrtnarji in kuharji. Njena sočna korenina, nežen okus in nizka hranilna vrednost jo uvrščajo med nepogrešljive vrtnine tako za pridelavo kot za pripravo okusnih jedi. Ne zamudite sajenja ali setve in se veselite jesenskega pridelka.
Ta japonska sorta redkve je poznana tudi kot pivska repa. Njena prilagodljivost omogoča uspešno gojenje tudi v Sloveniji. Izvira iz vzhodne Azije in pomaga izboljšati strukturo zemlje. Dolga bela korenina (do 50 cm) je zelo cenjena, saj ima blažji okus kot mesečna redkvica. Zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralov je koristna za naše zdravje. Najboljša je sorta mimo summer tops. Kakovostne slovenske sadike, ki so prilagojene našemu podnebju, so na voljo v bolje založenih vrtnarijah po vsej Sloveniji.
-
Letošnje poletje je bilo zelo sušno. Domačo zelenico le redki namakajo, zato je pri večini močno oslabljena. Razrast plevelov, suhe zaplate, slabotna rast. Konec poletja je pravi čas, da poskrbimo za zelenico.
V pomladanskem času je bilo dovolj padavin in zmernih temperatur za enakomerno rast trave. Zato smo zelenico redno tedensko kosili. S pravilnim gnojenjem smo številni imeli lepo zeleno preprogo okoli hiše. A v poletnem času so nas presenetili dolgi vroči, sušni dnevi. V tem času se rast trave umiri, zato je pomembno prilagoditi višino košnje. Ta naj ne bo nikoli nižja od štirih centimetrov, raje naj bo kakšen centimeter več. Če smo jo pokosili precej nizko, jo je sonce kar speklo in travne bilke so se posušile.
-
VRT
Na morski obali naletimo na užitne samonikle rastline: šipek, lovor, rožmarin, morski koprc. Zadnji se ponaša s posebnim vonjem in okusom – odvisno od rastišča je bolj ali manj slan in pikanten.
Morski koprc (Crithmum maritimum) prepoznamo po grmičasto razraslih steblih in mesnatih listih ter kobulastih socvetjih. Rase v neposredni bližini morja, v pesku, mivki ali med skalami. Uvrščamo ga med slanuše, ki so v Sloveniji – razen morskega koprca – zaščitene. Zato ga lahko brez skrbi nabiramo, a v zmernih količinah in zunaj zaščitenih območij.
-
Sodobne sorte vrtnic, ki so naravno odporne, so vedno bolj cenjene v vrtnih zasaditvah, saj se odlikujejo po svoji robustnosti in dolgem obdobju cvetenja. Najpogostejše so mnogocvetnice, poznamo tudi odporne vzpenjavke in čajevke.
Poiščite svojo priljubljeno vrtnico z znakom ADR (Allgemeine Deutsche Rosenneuheitenprüfung), ki prestane zahtevno triletno testiranje odpornosti proti boleznim in vremenskim razmeram ter zagotavlja dolgotrajno zdravje, bujno rast in čudovite cvetove. Kordesove vrtnice slovijo po svoji odpornosti in bujnem cvetenju, zato so v Sloveniji izjemno priljubljene. Njihova preprosta nega in prilagodljivost podnebnim razmeram omogočata dolgotrajno lepoto brez škropljenja. Vrtnica courage je čajevka s kremasto mareličnimi cvetovi, ki izžarevajo eleganco in toplino. Njeni veliki skodeličasti cvetovi imajo nežen, a izrazit vonj. Poleg svoje lepote se ponaša tudi z izjemno odpornostjo proti boleznim, kar jo uvršča med vrtnice, ki zahtevajo minimalno nego, a hkrati zagotavljajo dolgotrajno cvetenje.
Rastline, ljubiteljice vročine
VRT
Ob vse bolj vročih poletjih se pogosto vprašamo, katere rastline izbrati za cvetlične posode in vrtne gredice, da bo z njimi čim manj dela in bomo lahko brez skrbi odpotovali na dopust. Ključ do uspeha je izbira pravih rastlin, ki so nezahtevne glede zalivanja in prenesejo tudi daljše sušno obdobje.
Za vroče dni so nepogrešljive cinije. V preteklosti so jih gospodinje vzgajale iz semena. Danes v želji, da bo gredica čim prej polna živobarvnih cvetov, s sadikami prelisičimo naravo. Stare sorte me vedno znova navdušijo.
-
ZELIŠČNI KOTIČEK
Zaradi svojega svežega vonja je bila sivka priljubljena dišava v kopelih pri starih Grkih in Rimljanih. To potrjuje tudi njeno botanično ime lavandula, ki je izpeljanka iz latinske besede lavare – umivati.
Iz rimskih kopalnic si je sivka kmalu utrla pot tudi v vse druge domače prostore, s kasneje odkritimi koristnimi zdravilnimi lastnostmi pa je našla svoje mesto tudi v kuhinji. Sivka je za domačo rabo poleg prijetnega odišavljenja prostorov priljubljena še zaradi ene izjemno koristne lastnosti – z njo lahko na naraven način odženemo nadležne molje.
-
VRT
Na vrtu in njivi je veliko škodljivcev. Ti sesajo sok rastlin in jih slabijo. Tu je nekaj predlogov za njihovo zatiranje.
Za zatiranje komarjev, muh, mravelj, pršic, kokošjih rdečih pršic, posteljnih pršic in drugih letečih ter plazečih se žuželk uporabimo univerzalni insekticid Strike. Prostori se preprosto zaplinijo. Je v obliki ampul po deset mililitrov. Iz ene ampule napravimo dva litra škropilne tekočine. Lahko pa uporabimo insekticid s pršilko v pollitrskem pakiranju. Primeren je tudi za uporabo v stanovanju in z njim preženemo mravlje, lahko pa uporabimo vabo za mravlje Strike, ki jo mravlje odnesejo v gnezdo in se samouničijo. Sršene in ose z varne razdalje (do deset metrov) popršimo z izdelkom proti sršenom Strike.
-
Bramor največkrat pregrizne mlade korenine fižola, kumar, paradižnika, paprike, zelja in drugih vrtnin. Na vrtu ga uspešno zatiramo z entomopatogenimi ogorčicami, ki so povsem varne za ljudi in druge talne organizme.
Bramor živi v rovih, ki jih koplje le nekaj centimetrov pod zemljo. Na koncu rova so večji prostori, kjer samica konec maja odlaga jajčeca. Zato je pomembno, da proti njemu ukrepamo že konec maja ali v začetku junija, da se preveč ne razmnoži. Pomagamo si z entomopatogenimi ogorčicami, ki so očem nevidni organizmi. Niso nevarne za ljudi, domače živali, deževnike ali druga koristna bitja. Z njimi zatiramo jajčeca in odraslega bramorja. Delujejo tudi na ličinke, ogrce številnih drugih škodljivcev.