Vrt
Čemaž čisti kri, želodec in črevesje
Zeliščni kotiček
Čemaž (Allium ursinum) je zelo razširjena rastlina, ki jo zaradi močnega česnovega vonja zaznamo večinoma, že preden jo ugledamo. Okus je podoben česnovemu, vendar je bolj oster in pekoč. Užitna je cela rastlina, od gomolja do stebla, listov in celo cvetov. Uživajte ga zmerno, saj v prevelikih količinah lahko razdraži prebavila.
Je trajna rastlina, ki zraste do 25 cm visoko, ima podolgovato, z belo prozorno kožico ovito čebulico in navadno dva prizemna lista, ki sta ploska in suličasta. Steblo je pokončno in robato, na koncu pa ima cvetoči kobul z belimi zvezdastimi cvetovi. Poleti in pozimi nabiramo čebulice, marca, aprila in maja pa je najboljši čas za vso rastlino. Pri nabiranju pa moramo biti previdni, da ne vzamemo s seboj kakšne podobne, a strupene rastline. Najpogosteje ga tisti, ki ga ne poznajo dobro, zamenjajo z jesenskim podleskom, šmarnico ali belo čmeriko. Ker se zastrupitve zaradi zamenjave s podleskom ali šmarnico lahko že pri enem ali dveh listih zaužitja končajo s smrtjo, je pozornost pri nabiranju nadvse pomembno. Če čemaža ne poznamo, ga ne nabirajmo oziroma se o rastlini poučimo iz knjig, še bolje pa, da nam ga v naravi predstavi poznavalec rastlin.
Za dober pridelek je ključna priprava tal
VRT
Spomladanska priprava tal je eden ključnih korakov do zdravega, vitalnega in rodovitnega vrta. Po zimskem mirovanju se tla začnejo ogrevati, njihova sestava se postopoma utrdi, hkrati pa se prebuja tudi bogato mikrobiološko življenje v njih.
Prvi korak je vedno dober načrt. Pred setvijo ali sajenjem premislimo o razporeditvi rastlin glede na kolobar in upoštevamo dobre ter slabe sosede. Paradižnik in bazilika se na primer odlično dopolnjujeta, medtem ko krompir in paradižnik na istem mestu pogosto povečata tveganje za razvoj bolezni. Stročnice, kot so fižol, grah in bob, tla bogatijo z dušikom, zato bodo imeli pridelki, ki potrebujejo veliko dušika, kot je solata ali zelje, in jih bomo posadili na isto mesto, ugodne razmere za rast. Načrtovan pristop prinaša v vrt ravnotežje in zagotavlja enakomernejši pridelek.
Rastline, ki jih sadimo zgodaj spomladi
VRT
Ko prvi topli sončni žarki ogrejejo zemljo, nas narava vabi, da znova posadimo nekaj svežih rastlin. Čez dan nas že razvajajo prijetne temperature, večeri in jutra pa nas opominjajo, da se zima še ni povsem poslovila.
Prav zato je ključ do uspešnih zasaditev v izbiri pravih vrst, predvsem tistih, ki dobro prenašajo nižje temperature in kratkotrajne ohladitve.
Trobentice so nepogrešljive v zgodnjih zasaditvah, saj so prave znanilke pomladi. Najbolj znana med njimi je Primula acaulis ali navadna trobentica. Preprosta, izjemno hvaležna cvetlica, ki jo lahko imamo nekaj časa za okras v stanovanju, nato pa jo, po cvetenju, presadimo na gredico ali travnik. Tam nas bo naslednjo pomlad znova razveselila s cvetenjem. Drugačna in malce bolj razkošna je Primula obconica, pri nas znana kot nemška primula. Njeni bogati, skoraj baročno oblikovani cvetovi in večji temno zeleni listi v obliki srca ustvarjajo...
-
V sklopu LUV festivala, Festivala, ljubezni, umetnosti in vandranja ki se v Ljubljani odvija med 8. februarjem in 12. marcem sodi tudi 11. festival zvončkov. Ta konec tedna, od 27. februarja do 1. marca, bo med 10. in 18. uro potekal v ljubljanskem Botaničnem vrtu. Tam hranijo več kot petdeset različnih sort navadnega malega zvončka, na predavanjih in delavnicah pa lahko izveste še marsikaj zanimivega o teh na videz krhkih, a v resnici zelo trdoživih cvetic.
Obiskovalci na vhodu tropskega rastlinjaka dobijo raziskovalno beležnico z različnimi vprašanji oziroma nalogami. Za izpolnjeno pa dobijo lonček s pravimi zvončki. Med drugim si lahko ogledajo zbirko varietet navadnega malega zvončka in na vodenem ogledu spoznavajo zgodnjo pomlad v Botaničnem vrtu. Otroci bodo uživali v raznih praktičnih delavnicah in poslikavi obraza, veliko zanimivega pa bo slišati na predavanjih v soboto dopoldne. Dr. Pavel Sekerka iz Botaničnega vrta Pruhonice bo govoril o zvončkih na Češkem, dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak pa bosta povedala, zakaj je zvonček (Galantus nivalis L.) tako zelo raziskovana rastlina v svetu in doma.
-
Mesec februar je ključen za vzgojo domačih sadik. Ali se sprašujete, kako sejati za domače sadike brez odpadne plastike? Rešitev je preprosta, če različne vrtnine sejete v papirnate lončke.
V začetku februarja sejemo grah in bob za domače sadike, če tega nismo storili v januarju. Seme pred setvijo čez noč namočimo v hladen kamilični čaj. Obe rastlini obožujeta hladne dni in jih lahko sadimo tudi iz sadik. Ta način je boljši, ker imamo veliko manj težav z ušmi in boleznimi. Sadike presadimo na vrt konec februarja ali marca. Za domače sadike sejemo tudi solato, motovilec in špinačo ter česen iz strokov. Če v januarju nismo sejali za sadike zelja, cvetače in brokolija, je treba pohiteti v začetku februarja. Pohiteti je treba tudi s sajenjem čebulčka v lončke, ki ga marca presadimo na vrtne grede. Tako lahko prehitimo naravo in pospešimo pobiranje pridelka. Ne pozabimo na setev pora, zelene in mesečne redkvice, listnega peteršilja. Proti koncu meseca sejemo za sadike paprike, jajčevca, v začetku marca še za paradižnik in druge vrtnine.
Brezplačno bivanje v zameno za čuvanje hišnih ljubljenčkov
Vrt in dom
Tuje dežele je mogoče spoznavati tudi brez večjih stroškov. Tako mladi že desetletja v zameno za bivanje in hrano, lahko tudi manjše plačilo, skrbijo za otroke in dom družine v različnih tujih deželah. Podobna možnost je tudi skrb za hišne ljubljenčke in hišo, medtem ko so lastniki na dopustu. To pa je dobra priložnost tudi za starejše popotnike.
Ker so običajno za varovanje štirinožcev zaželene predhodne izkušnje z različnimi živalmi, njihovi lastniki večinoma iščejo starejše kandidate, predvsem upokojence. V poštev pridejo ljudje, ki imajo na voljo dovolj časa in želijo za nekaj časa zamenjati življenjsko okolje. Tovrstno izmenjavo storitev si lahko omislite s pomočjo znancev v tujini, še lažje pa na družabnih omrežjih ali pri različnih spletnih ponudnikih. Le-ti za storitev običajno zaračunavajo pristojbino v obliki letne članarine, ki znaša od 40 do 100 evrov. Lastniki hišnih ljubljenčkov v zameno za čuvanje začasnemu oskrbniku ponudijo prenočišče v svoji hiši ali stanovanju. Tako naredijo uslugo tudi živalim, saj jim ni treba menjati domačega okolja.
-
ZELIŠČNI KOTIČEK
Na Kitajskem in Japonskem uporaba gobe ploskocevke (Trametes versicolor) v medicinske namene sega že dolgo v zgodovino. V tradicionalni kitajski medicini jo uporabljajo za zdravljenje pljučnih obolenj, krepitev želodca in vranice, povečanje energije in ob kroničnih obolenjih.
V Sloveniji raste devet vrst ploskocevk. Najdemo jih praktično povsod, kjer so odmrli štori in hlodi trdega lesa. Nabiramo jih vse leto, najbolj obilno pa rastejo jeseni in pozimi. Za pripravo tinkture uporabljamo gobo, ki raste na hrastih in bukvah ob Javorski energijski in učni poti streljaj od gradu Bogenšperk. Najprej razrezane gobe kuhamo 60 minut, tako raztopimo nam neprebavljivo vlaknino hitin, ki je derivat glukoze. Gobe nato posušimo in zmeljemo ter primerno količino vstavimo v stekleno posodo in prelijemo s sadjevcem.
Majhne rastline za majhne prostore
Ljubitelji rastlin se pogosto znajdemo v zagati, ko iz rastlinice, ki smo jo nekoč prinesli domov, zrase velika in težka sobna rastlina. Prav zato so v manjših stanovanjih dobrodošle tiste, ki ostajajo kompaktne, rasejo zmerno in ne zahtevajo veliko prostora. S premišljeno izbiro lahko zelenje tudi v majhnih prostorih predstavlja veselje, ne breme.
Majhen prostor ne pomeni nujno majhnega stanovanja. To so lahko tudi ozke okenske police, kotički ob oknu, police nad delovno mizo ali manjše površine, kjer za klasičen lonec preprosto ni prostora. Prav na takih mestih pridejo do izraza majhne sobne rastline, ki prostoru dodajo zelenje, ne da bi ga zapolnile ali ovirale gibanje. Pri urejanju majhnih prostorov pa se je dobro držati preprostega pravila: raje več manjših rastlin kot eno veliko, raje na višini kot na tleh in raje lahka posoda kot težek lonec. Tako zelenje ostane del prostora, ne njegova ovira.
Divja ščetica pomaga pri razstrupljanju
Zeliščni kotiček
Divja ščetica ugodno deluje pri poškodovanih mišicah, sklepih, kosteh, pretrganih vezeh, artritisu, uspešna je pri kroničnih kožnih obolenjih, protinu (putiki), spodbuja delovanje ledvic, jeter ter krvnega obtoka in močno razstruplja organizem.
Divja ščetica (Dipsacus fullonum) je dvoletna rastlina. Prvo leto naredi rozeto z rahlo nazobčanimi, zgubanimi zelenimi listi. Pozimi izkopljemo korenine in jih operemo. Zeleni del zavržemo ali naredimo izvleček iz listov divje ščetice, ki ga uporabimo za zdravljenje aken. Razrežemo korenine in z njimi napolnimo do tretjine steklene posode ter prelijemo z močnim žganjem. Po štirih tednih dobimo tinkturo. Ostanek posušimo in primerno shranimo za potrebe, ko je sveža korenina v naravi neuporabna. Rozeta ščetice, ki jo pustimo v zemlji, poleti zacveti in osemeni. Tako imamo pridelek za naslednje leto. Uporabljamo jo lahko oralno in zunanje. Mazilo iz korenin se pogosto uporablja za odpravljanje kožnih bradavic in zdravljenje drugih kožnih bolezni. Uspešno se bori s kugo današnjega časa – boreliozo, tako namreč to bolezen imenuje nemški zdravnik dr. Wolf-Dieter Storl, za katero je zbolel tudi sam.
Sprehod po botaničnem vrtu Nymphenburg
Vrt
Eden najlepših in največjih botaničnih vrtov v Nemčiji leži ob znamenitem dvorcu Nymphenburg in je pravo doživetje za ljubitelje rastlin. Hrani namreč zbirko več kot 16.000 rastlinskih vrst z različnih koncev sveta, ki jih sicer srečujemo le v knjigah, sanjah ali daljnih deželah.
Botanični vrt München-Nymphenburg je bil ustanovljen leta 1914 in obsega približno 21 hektarov. Posebno vrednost mu dajejo lepo ohranjeni in skrbno vzdrževani rastlinjaki, v katerih rasejo tropske rastline, kot bi bile v svojem naravnem okolju. Med visokimi palmami, orhidejami, tropskimi praprotmi in raznolikimi mesojedkami se obiskovalec zlahka izgubi v času in prostoru.