Vrt
-
ZELIŠČNI KOTIČEK
Rožmarin (Rosmarinus officinalis L.) je ena najpogosteje uporabljenih sredozemskih začimb, cenjen pa je tudi kot zdravilna rastlina. V živilski industriji se pogosto uporablja kot konzervans za meso in maščobe.
Je zimzelena rastlina, ki izvira iz Sredozemlja in Azije ter raste v obliki grma do dveh metrov v višino. Ima igličaste, usnjate listke in drobne modre cvetove. Je izjemno odporna, saj lahko preživi tudi hudo pomanjkanje vode za daljše obdobje. V zmernem podnebju cveti spomladi in poleti, v toplem pa lahko vse leto. Razmnožuje se s potaknjenci. Najpogosteje se uporablja kot začimba z značilno aromo, ki se odlično poda k morskim jedem, mesu in testeninam. Uporablja se tudi kot sestavina likerjev, na primer benediktinca.
-
Sibirska borovnica, pravilno haskap jagoda, nas s prvimi plodovi razveseli že maja. Predstavljamo pet vrhunskih sort, od legendarne Aurore do aromatične Strawberry Sensation in drugih. Pozabite na kislost tal, sadike sibirskih borovnic uspevajo v navadnih tleh in na vsakem vrtu.
Če iščete sorto, ki bo popolnoma spremenila vaše dojemanje sibirskih borovnic, je Strawberry Sensation prava izbira. To sorto evropski kmetijski inštituti navajajo kot prelomno, njen naziv pa ni naključen. Njena aroma je enkratna in v polni zrelosti resnično spominja na sladke gozdne jagode. Plodovi so čvrsti, privlačno ovalni in se ne zmečkajo hitro, kar je ključno za vse, ki želite sadje shraniti ali ponuditi gostom. Sorta je znana tudi po tem, da njeno listje ostane vitalno in zeleno dlje v poletje, kar grmu daje čudovito estetsko vrednost.
Trnulja je neškodljivo odvajalo
ZELIŠČNI KOTIČEK
Trnulja je pri nas malo manj poznan, a nadvse zdravilen sadež, ki na videz spominja na borovnice ali miniaturne slive. Drevo je znano tudi kot črni trn, njegovi plodovi, ki dozorijo jeseni, pa so zelo zdravilni in široko uporabni.
Črni trn (Prunus spinosa) spada v družino rožnic. Trajnica v obliki grma ali manjšega drevesa zraste do pet metrov visoko. Veje se končujejo z ostrimi trni. Našli so ga celo v izkopaninah koliščarske dobe, kjer so ga ljudje uporabljali za prehrano in v zdravilne namene. Najbolj je znan po blagem odvajalnem učinku, krepilno pa deluje tudi na želodec.
Balkonske zasaditve: cvetoče ali zelene?
Vrt
Balkoni in terase postajajo vse bolj podaljšek dnevne sobe, kjer lahko najdemo svoj kotiček za sprostitev. Udobje si na njem povečamo tudi tako, da prostor premišljeno obogatimo z rastlinami. Tako lahko dobimo majhen dragocen vrt in kotiček za lepši začetek dneva ali pa prostor, kjer se družimo s prijatelji.
Odločitev, ali ga bomo zasadili pretežno zeleno ali razkošno cvetoče, ni le estetska. Odvisna je tudi od lege, našega načina življenja in predvsem razpoloženja, ki ga želimo v prostoru ustvariti.
-
Predstavljamo izbor profesionalnih sort malin za vrtičkarje in najzahtevnejše pridelovalce ter ljubitelje sladkih, aromatičnih plodov. Te posebne sorte se ponašajo z izjemnim pridelkom, vrhunskim okusom in naravno odpornostjo.
V svetu profesionalnega jagodičja je malina enrosadira absolutna zmagovalka. Gre za najboljšo sorto maline, ki je zgodnja, dvakrat rodna in je prejela številne mednarodne nagrade. Njena ključna prednost je, da je naravno odporna na večino bolezni koreninskega sistema, kar močno olajša vzgojo tudi začetnikom in zmanjša potrebo po škropljenju. Plodovi so svetlo rdeči, veliki in stožčaste oblike, kar jim daje estetsko popolnost. Kmetijske svetovalne službe po Evropi posebej poudarjajo njeno izjemno skladiščno sposobnost. To pomeni, da plodovi po obiranju ne potemnijo in ohranijo svojo čvrstost ter svežino dlje kot katerakoli druga sorta.
-
VRT
Izkušeni vrtnarji pravijo, da z delom na vrtu ni treba hiteti. Mraz se lahko pojavi vse do ledenih mož v maju. Pripravimo se na to.
Pripravimo vrtnarsko tkanino, da bomo v hladnih dneh prekrili gredice. Preverimo, ali imamo v zemlji strune. Če so bili lani gomolji krompirja luknjičavi, jih imamo. Pred sajenjem prelopatajmo grede in pognojimo s strunalom. Gnojilo dodajamo v kanale, ki nastajajo pri lopatanju (globoki naj bodo približno 20 do 25 centimetrov), in jih sproti zasipamo. Strunal deluje na razdalji petih centimetrov oziroma v premeru 10–12 centimetrov. Zemljo nato obvezno zalijemo. Voda bo razkrojila gnojilo, nastal bo plin, ki bo uničil strune, nato pa izhlapel. V zemlji bosta ostala dušik in kalcij. To je najbolj neškodljiv in koristen postopek v boju s strunami. Po tem opravilu vsaj en teden počakajmo z deli. Če potrosimo strunal, ni treba dodajati dušičnega gnojila ali kalcija. Dodajmo na primer pepel iz drv, ki vsebuje veliko kalija. Lahko uporabimo tudi kalijev sulfat, ki je priporočljiv za ekološko pridelavo.
-
Vrt
Zasaditve balkonov in okenskih polic so odlična priložnost, da tudi manjši zunanji prostor spremenimo v barvit kotiček. Pri načrtovanju je ključno upoštevati lego zasaditve oziroma smer balkona. Pretežno sončna ali senčna lega lahko zaradi količine svetlobe odločilno vpliva na izbiro rastlin, njihovo rast in cvetenje.
Balkone z več kot šest ur neposredne sončne svetlobe dnevno uvrščamo med balkone s sončno lego. Take razmere so idealne za toploljubne in bogato cvetoče rastline. Po balkonih zagotovo kraljujejo različne vrste in sorte pelargonij – od pokončnih, polvisečih do visečih. Spadajo med najbolj trpežne rastline, saj dobro prenašajo vročino in občasno sušo. Priljubljene so tudi petunije, ki bodo ob rednem zalivanju in odstranjevanju odcvetelih cvetov cvetele vse do jeseni. Tudi verbene se na soncu odlično obnesejo, saj tvorijo gosto preprogo cvetov. Ker se zemlja v sončnih legah hitreje izsušuje, je priporočljivo uporabiti zračen, a hkrati dovolj vpojen substrat, ki zadržuje vlago in hranila ter omogoča dober razvoj korenin. Ob sajenju je smiselno dodati začetno gnojilo, ki rastlinam zagotovi osnovna hranila za močan začetek rasti. Nato je priporočljivo rastline redno dognojevati s hranili, ki spodbujajo tvorbo cvetov in podaljšujejo čas cvetenja.
Artičoka: majhna vijoličasta dobrota
Vrt
Artičoka je rastlina, ki ima rada toploto, njen čas pa je mesec maj. Takrat – natančneje v drugi polovici maja – bodo v Strunjanu tudi tradicionalni dnevi artičok s pokušinami, predavanji in drugim zanimivim dogajanjem.
V strunjanskih nasadih raste avtohtona, kulinarično slastna, zdravilna, a premalo znana artičoka. »Pravimo jim kar strunjanske ali istrske artičoke. So povsem naše in si zato zaslužijo svoj praznik še bolj kot kakiji. Naše artičoke so majhne, okrogle in vijoličaste,« jih opisuje Gianfranco Giassi z izletniške kmetije Giassi-Žagar. Raste na sončni legi, ki je tukaj res ne manjka. V slovensko Istro naj bi artičoke prišle iz Beneške republike v 15. stoletju, izvor rastline pa se največkrat povezuje z Arabci, ki naj bi prinesli prva semena v Sredozemlje. Užiten je prav vsak del rastline, od korenin do listov. Značilni cvetni popek, najokusnejši del in osnova za večino jedi, je precej manjši in nekoliko temnejši od tistih, ki jih lahko kupimo v trgovinah in prihajajo predvsem z juga Italije in Španije.
Netopirji učinkovito lovijo komarje
Vrt
Redki smo deležni velike naklonjenosti narave, da imamo v ali ob domači hiši nastanjene netopirje. Samice skotijo mladiče na začetku ali sredi junija in z nekaj sreče lahko kakega še ne povsem letalsko sposobnega mladiča celo vidimo viseti na okenski špaleti.
Seveda je izraz netopir precej splošen, saj slovenska raziskovalna literatura pozna trideset vrst; če sem prav štel, uradni opazovalci dovolj zanesljivo definirajo kakšnih 13 ali 14 vrst. Kdor s temi letečimi sesalci sobiva, ve povedati, da jih je zelo težko opazovati. Iz svojih temnih prebivališč priletijo ob sončnem zahodu, zato lahko zaznamo le njihovo hitro, običajno zelo sunkovito preletavanje v višini krošenj. Včasih ponoči zaidejo skozi odprto okno v sobo in malo zaokrožijo. Vendar hitro najdejo pot na prosto, saj imajo čudovit mehanizem za orientacijo, naravni radar.
Da nam bodo potaknjenci res v veselje
Mnogi radi sami razmnožujejo rastline, da vzgojijo tiste, ki so jim všeč, ali morda take, ki jih na trgu ne dobijo oziroma so predrage. Zato še z večjim veseljem spremljajo razvoj doma vzgojenih rastlin. A za uspešno rast samo veselje ni dovolj.
Za uspešno razmnoževanje moramo imeti ustrezno temperaturo in svetlobo, pravi substrat ter poskrbeti tudi za ustrezna hranila, vlago in dovolj kisika. Velikokrat se je zgodi, da ravnamo ustrezno, pa potaknjenci takoj segnijejo ali odženejo, nastavijo listke in celo nove zelene vejice, potem pa kar naenkrat padejo skupaj, se posušijo ali segnijejo. Kje delamo napake?