Vrt
Kako ustavimo rast plevela na vrtu?
Plevel se pogosto pojavi na gredicah, v travi in celo med tlakovci. Kljub trdovratnosti pa ga lahko uspešno obvladamo brez strupenih pripravkov.
Z rednim okopavanjem in naravnimi zastirkami ga bomo večino zatrli že v kali. Pri nas najpogosteje uporabljamo posušeno travno zastirko, ki ostane po košnji z rotacijsko kosilnico. Zastrta tla imajo številne druge prednosti. Koreninski plevel, kot so regrat, slak, osat, gabez in kislica, redno pobiramo z grede, ko rahljamo tla z ruskimi vilami. Na ta način jih ne sekamo in razmnožujemo. Tako v treh letih močno omejimo slak, še prej pa se znebimo drugega plevela. Ruske vile uporabljamo spomladi, poleti in jeseni, da rahljamo tla in pobiramo koreninski plevel.
-
VRT
Ko postajajo noči hladnejše, moramo številne okrasne rastline, ki so krasile balkone in terase, umakniti v zavetje. Nekatere prezimijo v notranjih prostorih, druge zaščitimo, da se izognemo poškodbam zaradi mraza.
Vse poletje je krasil dvorišče adam ali Alocasia macrorrhiza (v ozadju fotografije). Priljubljen je zaradi orjaških listov v obliki srca. Potrebuje veliko prostora, zato moramo že pred nakupom dobro razmisliti, kam ga bomo postavili. Uspeva na senčnih legah, kjer ni veliko neposrednega sonca. Ko pa se začnejo nočne temperature spuščati, mu je treba poiskati mesto v notranjosti, kjer temperatura ne pade pod 15 stopinj Celzija. Pozimi ga zalivamo zelo malo. Tudi žumara ali Chamaerops humilis, ki je najodpornejša med palmami, je občutljiva za daljši mraz. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim temperaturam ji pusti take poškodbe, da lahko celo propade.
Brin pomaga pri revmatičnih obolenjih
ZELIŠČNI KOTIČEK
Navadni brin (Juniperus communis) je rastlina, ki rase v Evropi, severni Aziji in Severni Ameriki. Je zelo razširjen in trdoživ, saj je njegova življenjska doba do 100 let, po nekaterih podatkih, sicer nepreverjenih, tudi 2000 let.
Brin raste na plitvih, revnih in izčrpanih tleh, na različnih matičnih podlagah, od nič do 3700 metrov nadmorske višine, saj je odporen proti suši in zelo nizkim temperaturam. Poznanih je več kot sedemdeset vrst in podvrst brina. Kot drevo zraste celo do deset metrov višine. Za obiranje so primernejši grmi. Prvo leto so plodovi zeleni, dozorijo v dveh do treh letih, odvisno od podnebja. Pisni podatki so si zelo različni glede zrelosti, jaz se zanašam na lastne izkušnje. Pri meni postajajo plodovi brina v oktobru modri, ko so najprimernejši za nabiranje in sušenje. Priporočljivo je, da ga nabiramo v rokavicah in oblačilih z dolgimi rokavi in v dolgih hlačah, saj so brinove iglice trde in nas lahko ranijo. Storži dozorijo v dobrem letu, a razen za razmnoževanje rastline nimajo posebne vrednosti. Pogostokrat slišimo, da je brin strupen. Vendar v tem primeru ne gre za navadni brin, ampak za smrdljivi brin.
Odporne maline za jesensko sajenje
Iščete dobre sadike malin, ki združujejo naravno odpornost in visoko rodnost?
Maline enrosadira, clarita in optima so izjemno odporne, dvakrat rodne in z veliko pridelka. Njihova splošna odpornost jih varuje pred glivičnimi boleznimi in vremenskimi vplivi, kar pomeni manj škropljenja in več zdravih plodov. Zelo dobro uspevajo tudi v zahtevnejših pogojih. Prav zato so vse bolj priljubljene med vrtičkarji.
Malina enrosadira je ena najboljših sort, ki je do deset dni bolj zgodnja od sorte clarita, če primerjamo prvi rod pridelka. Pri drugem obiranju se ta razlika nekoliko zmanjša. Njeni plodovi so sladki, podolgovati in zelo veliki. Ta odporna sorta je v tujini prejela zlato medaljo in je v samem vrhu med odličnimi malinami.
-
VRT
Lahko ena sama rastlina združuje tradicijo in sodobni slog? Hortenzija, katere domovini sta Japonska in Koreja, to zmore brez težav. Od grmov ob starih domačijah do elegantnih lončnic na mestnih terasah – z očarljivimi cvetovi ostaja ena najbolj priljubljenih okrasnih grmovnic.
Kmečka hortenzija (Hydrangea macrophylla) z velikimi ovalnimi listi in razkošnimi okroglimi cvetovi je nepogrešljiv okras vsakega vrta. Navdušuje z romantično obarvanimi socvetji v modri, rožnati, rdeči ali beli barvi. Najlepše uspeva na jutranjem soncu ali v popoldanski senci. V optimalnih pogojih doseže 150 centimetrov višine. Uspevala bo tudi v cvetličnem loncu, ki naj bo večji od premera 40 centimetrov, kjer bo ostala manjše rasti in kompaktnejša.
Ena roža, a tako veliko zdravilnih učinkov
ZELIŠČNI KOTIČEK
Rman (Achillea millefolium) je v Sloveniji precej razširjen. Najdemo ga na travnikih, ob robovih njiv, poteh, na nasipih in še kje. Je trajnica. Zanimivo je, da najprej požene liste, po katerih je tudi dobil ime – millefolium, kar v prevodu pomeni tisočlisten. Nato požene še steblo – žilavo, gladko in trdno.
Na vrhu stebla se oblikujejo cvetni koški, ki so združeni v socvetju. Cvetovi so v nižinah beli, v višjih legah pa je socvetje bolj rumenkasto rdeče. Navadni rman lahko nabiramo maja ali junija in še avgusta ali septembra, ko ponovno zacveti. Ker se kaj hitro lahko zgodi, da ga izrujemo s korenino, pri nabiranju uporabljamo nož ali škarje. V zdravilne namene se lahko uporablja celotna rastlina (v času cvetenja) ali pa le cvetni koški. Jaz uporabljam cvetove in liste, ker je steblo pretrdo, zlasti posušeno. Razprostrtega v tankem sloju ga sušimo na prostem, senčnem, zračnem in suhem prostoru. Ko je rman posušen, ga shranimo tako, kot je to običajno za vsa zelišča – pater Simon Ašič priporoča papirnato vrečko, jaz pa ga spravljam v večje steklene kozarce, ki jih nepredušno zaprem in shranim na temno mesto. Zelišče, ki je pravilno posušeno, ohrani svoj značilni vonj in barvo, v nasprotnem primeru pa splesni.
Japonska repa ali daikon – okusna novost
Redkev daikon je dolga bela korenasta zelenjava, ki je vse bolj priljubljena med slovenskimi vrtnarji in kuharji. Njena sočna korenina, nežen okus in nizka hranilna vrednost jo uvrščajo med nepogrešljive vrtnine tako za pridelavo kot za pripravo okusnih jedi. Ne zamudite sajenja ali setve in se veselite jesenskega pridelka.
Ta japonska sorta redkve je poznana tudi kot pivska repa. Njena prilagodljivost omogoča uspešno gojenje tudi v Sloveniji. Izvira iz vzhodne Azije in pomaga izboljšati strukturo zemlje. Dolga bela korenina (do 50 cm) je zelo cenjena, saj ima blažji okus kot mesečna redkvica. Zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralov je koristna za naše zdravje. Najboljša je sorta mimo summer tops. Kakovostne slovenske sadike, ki so prilagojene našemu podnebju, so na voljo v bolje založenih vrtnarijah po vsej Sloveniji.
-
Letošnje poletje je bilo zelo sušno. Domačo zelenico le redki namakajo, zato je pri večini močno oslabljena. Razrast plevelov, suhe zaplate, slabotna rast. Konec poletja je pravi čas, da poskrbimo za zelenico.
V pomladanskem času je bilo dovolj padavin in zmernih temperatur za enakomerno rast trave. Zato smo zelenico redno tedensko kosili. S pravilnim gnojenjem smo številni imeli lepo zeleno preprogo okoli hiše. A v poletnem času so nas presenetili dolgi vroči, sušni dnevi. V tem času se rast trave umiri, zato je pomembno prilagoditi višino košnje. Ta naj ne bo nikoli nižja od štirih centimetrov, raje naj bo kakšen centimeter več. Če smo jo pokosili precej nizko, jo je sonce kar speklo in travne bilke so se posušile.
-
VRT
Na morski obali naletimo na užitne samonikle rastline: šipek, lovor, rožmarin, morski koprc. Zadnji se ponaša s posebnim vonjem in okusom – odvisno od rastišča je bolj ali manj slan in pikanten.
Morski koprc (Crithmum maritimum) prepoznamo po grmičasto razraslih steblih in mesnatih listih ter kobulastih socvetjih. Rase v neposredni bližini morja, v pesku, mivki ali med skalami. Uvrščamo ga med slanuše, ki so v Sloveniji – razen morskega koprca – zaščitene. Zato ga lahko brez skrbi nabiramo, a v zmernih količinah in zunaj zaščitenih območij.
-
Sodobne sorte vrtnic, ki so naravno odporne, so vedno bolj cenjene v vrtnih zasaditvah, saj se odlikujejo po svoji robustnosti in dolgem obdobju cvetenja. Najpogostejše so mnogocvetnice, poznamo tudi odporne vzpenjavke in čajevke.
Poiščite svojo priljubljeno vrtnico z znakom ADR (Allgemeine Deutsche Rosenneuheitenprüfung), ki prestane zahtevno triletno testiranje odpornosti proti boleznim in vremenskim razmeram ter zagotavlja dolgotrajno zdravje, bujno rast in čudovite cvetove. Kordesove vrtnice slovijo po svoji odpornosti in bujnem cvetenju, zato so v Sloveniji izjemno priljubljene. Njihova preprosta nega in prilagodljivost podnebnim razmeram omogočata dolgotrajno lepoto brez škropljenja. Vrtnica courage je čajevka s kremasto mareličnimi cvetovi, ki izžarevajo eleganco in toplino. Njeni veliki skodeličasti cvetovi imajo nežen, a izrazit vonj. Poleg svoje lepote se ponaša tudi z izjemno odpornostjo proti boleznim, kar jo uvršča med vrtnice, ki zahtevajo minimalno nego, a hkrati zagotavljajo dolgotrajno cvetenje.