Vrt
Artičoka: majhna vijoličasta dobrota
Vrt
Artičoka je rastlina, ki ima rada toploto, njen čas pa je mesec maj. Takrat – natančneje v drugi polovici maja – bodo v Strunjanu tudi tradicionalni dnevi artičok s pokušinami, predavanji in drugim zanimivim dogajanjem.
V strunjanskih nasadih raste avtohtona, kulinarično slastna, zdravilna, a premalo znana artičoka. »Pravimo jim kar strunjanske ali istrske artičoke. So povsem naše in si zato zaslužijo svoj praznik še bolj kot kakiji. Naše artičoke so majhne, okrogle in vijoličaste,« jih opisuje Gianfranco Giassi z izletniške kmetije Giassi-Žagar. Raste na sončni legi, ki je tukaj res ne manjka. V slovensko Istro naj bi artičoke prišle iz Beneške republike v 15. stoletju, izvor rastline pa se največkrat povezuje z Arabci, ki naj bi prinesli prva semena v Sredozemlje. Užiten je prav vsak del rastline, od korenin do listov. Značilni cvetni popek, najokusnejši del in osnova za večino jedi, je precej manjši in nekoliko temnejši od tistih, ki jih lahko kupimo v trgovinah in prihajajo predvsem z juga Italije in Španije.
Netopirji učinkovito lovijo komarje
Vrt
Redki smo deležni velike naklonjenosti narave, da imamo v ali ob domači hiši nastanjene netopirje. Samice skotijo mladiče na začetku ali sredi junija in z nekaj sreče lahko kakega še ne povsem letalsko sposobnega mladiča celo vidimo viseti na okenski špaleti.
Seveda je izraz netopir precej splošen, saj slovenska raziskovalna literatura pozna trideset vrst; če sem prav štel, uradni opazovalci dovolj zanesljivo definirajo kakšnih 13 ali 14 vrst. Kdor s temi letečimi sesalci sobiva, ve povedati, da jih je zelo težko opazovati. Iz svojih temnih prebivališč priletijo ob sončnem zahodu, zato lahko zaznamo le njihovo hitro, običajno zelo sunkovito preletavanje v višini krošenj. Včasih ponoči zaidejo skozi odprto okno v sobo in malo zaokrožijo. Vendar hitro najdejo pot na prosto, saj imajo čudovit mehanizem za orientacijo, naravni radar.
Da nam bodo potaknjenci res v veselje
Mnogi radi sami razmnožujejo rastline, da vzgojijo tiste, ki so jim všeč, ali morda take, ki jih na trgu ne dobijo oziroma so predrage. Zato še z večjim veseljem spremljajo razvoj doma vzgojenih rastlin. A za uspešno rast samo veselje ni dovolj.
Za uspešno razmnoževanje moramo imeti ustrezno temperaturo in svetlobo, pravi substrat ter poskrbeti tudi za ustrezna hranila, vlago in dovolj kisika. Velikokrat se je zgodi, da ravnamo ustrezno, pa potaknjenci takoj segnijejo ali odženejo, nastavijo listke in celo nove zelene vejice, potem pa kar naenkrat padejo skupaj, se posušijo ali segnijejo. Kje delamo napake?
-
Vrt
V teh dneh marsikdo kupi šopek tulipanov le za svoje zadovoljstvo, ali da z njim razveseli ljubo osebo. Izbrskali smo nekaj zanimivosti o eni najbolj priljubljenih cvetic na svetu.
Kot drugo pomladno cvetje tulipan simbolizira življenjski cikel, povezujemo ga s ponovnim rojstvom narave in novih začetkov. Ker cveti razmeroma kratek čas, opozarja tudi na minljivo naravo življenja in nas opominja, naj cenimo sedanji trenutek. Kot je v knjigi Simbolika cvetja napisal Tine Germ, je bil v Perziji tulipan cenjen okras vrtov in pesniki so ga slavili kot podobo lepote, globoke ljubezni in nepotešljivega hrepenenja. To zlasti velja za cvetove rdečih odtenkov.
Vrtni pomočnik, ki dela namesto vas
ZELENI SVET
Spoznajte najbolj priljubljeno orodje v Sloveniji, ki je še posebno primerno za starejše vrtičkarke in vrtičkarje. Z ruskimi vilami boste najlažje pripravili vrtne gredice na novo sezono.
Ruske vile premium združujejo funkcijo vil, motike in grabelj (torej tri v enem). Po vrtni gredi se pomikate vzvratno in jih ne dvigujete, pač pa vile preprosto vlečete po tleh. Lahko hodite tudi naprej, saj se tako same »sprehajajo« po gredi. Zato je to pravo orodje za vse, ki imate težave s hrbtenico, križem ali rokami. Posebej primerne so za starejše vrtnarke in vrtnarje, saj jih lahko uporabljajo v pokončni drži. Tako najtežje delo na vrtu opravijo povsem brez truda.
Čemaž čisti kri, želodec in črevesje
Zeliščni kotiček
Čemaž (Allium ursinum) je zelo razširjena rastlina, ki jo zaradi močnega česnovega vonja zaznamo večinoma, že preden jo ugledamo. Okus je podoben česnovemu, vendar je bolj oster in pekoč. Užitna je cela rastlina, od gomolja do stebla, listov in celo cvetov. Uživajte ga zmerno, saj v prevelikih količinah lahko razdraži prebavila.
Je trajna rastlina, ki zraste do 25 cm visoko, ima podolgovato, z belo prozorno kožico ovito čebulico in navadno dva prizemna lista, ki sta ploska in suličasta. Steblo je pokončno in robato, na koncu pa ima cvetoči kobul z belimi zvezdastimi cvetovi. Poleti in pozimi nabiramo čebulice, marca, aprila in maja pa je najboljši čas za vso rastlino. Pri nabiranju pa moramo biti previdni, da ne vzamemo s seboj kakšne podobne, a strupene rastline. Najpogosteje ga tisti, ki ga ne poznajo dobro, zamenjajo z jesenskim podleskom, šmarnico ali belo čmeriko. Ker se zastrupitve zaradi zamenjave s podleskom ali šmarnico lahko že pri enem ali dveh listih zaužitja končajo s smrtjo, je pozornost pri nabiranju nadvse pomembno. Če čemaža ne poznamo, ga ne nabirajmo oziroma se o rastlini poučimo iz knjig, še bolje pa, da nam ga v naravi predstavi poznavalec rastlin.
Za dober pridelek je ključna priprava tal
VRT
Spomladanska priprava tal je eden ključnih korakov do zdravega, vitalnega in rodovitnega vrta. Po zimskem mirovanju se tla začnejo ogrevati, njihova sestava se postopoma utrdi, hkrati pa se prebuja tudi bogato mikrobiološko življenje v njih.
Prvi korak je vedno dober načrt. Pred setvijo ali sajenjem premislimo o razporeditvi rastlin glede na kolobar in upoštevamo dobre ter slabe sosede. Paradižnik in bazilika se na primer odlično dopolnjujeta, medtem ko krompir in paradižnik na istem mestu pogosto povečata tveganje za razvoj bolezni. Stročnice, kot so fižol, grah in bob, tla bogatijo z dušikom, zato bodo imeli pridelki, ki potrebujejo veliko dušika, kot je solata ali zelje, in jih bomo posadili na isto mesto, ugodne razmere za rast. Načrtovan pristop prinaša v vrt ravnotežje in zagotavlja enakomernejši pridelek.
Rastline, ki jih sadimo zgodaj spomladi
VRT
Ko prvi topli sončni žarki ogrejejo zemljo, nas narava vabi, da znova posadimo nekaj svežih rastlin. Čez dan nas že razvajajo prijetne temperature, večeri in jutra pa nas opominjajo, da se zima še ni povsem poslovila.
Prav zato je ključ do uspešnih zasaditev v izbiri pravih vrst, predvsem tistih, ki dobro prenašajo nižje temperature in kratkotrajne ohladitve.
Trobentice so nepogrešljive v zgodnjih zasaditvah, saj so prave znanilke pomladi. Najbolj znana med njimi je Primula acaulis ali navadna trobentica. Preprosta, izjemno hvaležna cvetlica, ki jo lahko imamo nekaj časa za okras v stanovanju, nato pa jo, po cvetenju, presadimo na gredico ali travnik. Tam nas bo naslednjo pomlad znova razveselila s cvetenjem. Drugačna in malce bolj razkošna je Primula obconica, pri nas znana kot nemška primula. Njeni bogati, skoraj baročno oblikovani cvetovi in večji temno zeleni listi v obliki srca ustvarjajo...
-
V sklopu LUV festivala, Festivala, ljubezni, umetnosti in vandranja ki se v Ljubljani odvija med 8. februarjem in 12. marcem sodi tudi 11. festival zvončkov. Ta konec tedna, od 27. februarja do 1. marca, bo med 10. in 18. uro potekal v ljubljanskem Botaničnem vrtu. Tam hranijo več kot petdeset različnih sort navadnega malega zvončka, na predavanjih in delavnicah pa lahko izveste še marsikaj zanimivega o teh na videz krhkih, a v resnici zelo trdoživih cvetic.
Obiskovalci na vhodu tropskega rastlinjaka dobijo raziskovalno beležnico z različnimi vprašanji oziroma nalogami. Za izpolnjeno pa dobijo lonček s pravimi zvončki. Med drugim si lahko ogledajo zbirko varietet navadnega malega zvončka in na vodenem ogledu spoznavajo zgodnjo pomlad v Botaničnem vrtu. Otroci bodo uživali v raznih praktičnih delavnicah in poslikavi obraza, veliko zanimivega pa bo slišati na predavanjih v soboto dopoldne. Dr. Pavel Sekerka iz Botaničnega vrta Pruhonice bo govoril o zvončkih na Češkem, dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak pa bosta povedala, zakaj je zvonček (Galantus nivalis L.) tako zelo raziskovana rastlina v svetu in doma.
-
Mesec februar je ključen za vzgojo domačih sadik. Ali se sprašujete, kako sejati za domače sadike brez odpadne plastike? Rešitev je preprosta, če različne vrtnine sejete v papirnate lončke.
V začetku februarja sejemo grah in bob za domače sadike, če tega nismo storili v januarju. Seme pred setvijo čez noč namočimo v hladen kamilični čaj. Obe rastlini obožujeta hladne dni in jih lahko sadimo tudi iz sadik. Ta način je boljši, ker imamo veliko manj težav z ušmi in boleznimi. Sadike presadimo na vrt konec februarja ali marca. Za domače sadike sejemo tudi solato, motovilec in špinačo ter česen iz strokov. Če v januarju nismo sejali za sadike zelja, cvetače in brokolija, je treba pohiteti v začetku februarja. Pohiteti je treba tudi s sajenjem čebulčka v lončke, ki ga marca presadimo na vrtne grede. Tako lahko prehitimo naravo in pospešimo pobiranje pridelka. Ne pozabimo na setev pora, zelene in mesečne redkvice, listnega peteršilja. Proti koncu meseca sejemo za sadike paprike, jajčevca, v začetku marca še za paradižnik in druge vrtnine.