Starejši premalo telesno dejavni
STARANJE V EVROPI
Večina raziskav o povezavah demografskih, ekonomskih in družbenih lastnosti s telesno dejavnostjo se nanaša na dejavnost oziroma nedejavnost različnih starostnih skupin. V največji meri se avtorji ukvarjajo s telesno dejavnostjo mladih, empirično dokazane ugotovitve in spoznanja o telesni dejavnosti starejših pa so redka. Kolegici dr. Renata Slabe-Erker in dr. Tjaša Bartolj sta v prispevku z uporabo podatkov SHARE iz leta 2011 razkrili vpogled v telesno (ne)dejavnost starejših v Sloveniji.
Civilni nadzor nad javnimi zavodi
Ali podpirate civilni nadzor v socialnih, zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih javnih zavodih?
Nataša Kelhar, glasbena menedžerka v kulturi, Ljubljana: »Lahko bi se bolj zanimali za dogajanja v svojem ožjem in širšem okolju, zato podpiram civilni nadzor. Vsak državljan bi se moral vprašati, kaj lahko sam naredi za skupno dobro, in ne samo pričakovati učinkov dela uradnih ustanov. Nepravilnosti v javnih zavodih bi morali odkrivati mediji, novinarji pa nanje opozarjati in tako bi bili del civilnega nadzora. Prav tako bi morali pohvaliti primere dobre prakse.«
-
Pred kratkim je pri Zavodu za aplikativne študije OPRO izšla knjiga Simone de Beauvoir z naslovom Starost, ki v slovenski prostor prinaša nove in pogosto spregledane dimenzije na področjih gerontologije, sociologije staranja in socialne psihologije. Problematika staranja je od nekdaj prikrivana, staranje in starost sta tabu temi tudi v današnjem času.
S tem tabujem so se spopadali govorci na okrogli mizi o staranju: dr. Tina Bilban, literarna kritičarka, raziskovalka na Inštitutu Nove revije, ki nagovarja mlade, da jih staranje še kako zadeva, dr. Alenka Švab, prof. sociologije na FDV, ki raziskuje predvsem področji družine in družinske politike, ter dr. Damir Josipović, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki se med drugim ukvarja z rodnostjo in priseljevanjem.
Spomini na praznovanja in običaje v zgodbi
Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Zgodbe mojega kraja: spomini na praznovanja in običaje, ki bo potekal od 8. februarja do 15. aprila 2019.
Vabijo vse, ki ste dopolnili 60 let in radi pišete, da do 15. aprila pošljete kratko, resnično zgodbo iz preteklosti kraja, povezano s praznovanji in običaji. Zaželeno je, da pisci priložijo tudi kakšno fotografijo, povezano z zgodbo, kar pa ni pogoj za sodelovanje.
-
Slovenski kulturni praznik ali bolj po domače Prešernov dan, bo letos zaznamovan s 170. obletnico smrti velikega pesnika Franceta Prešerna. Po vsej državi bodo kulturne ustanove odprla svoja vrata, potekali bodo pohodi v Prešernov spomin, recitali njegovih pesmi in mnogi drugi dogodki.
Članice in člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije bodo 8. februarja točno opoldne na ljubljanskem Prešernovem trgu, novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu začeli z recitali Prešernovih pesmi. Letos jih bodo recitirali tudi v tujih jezikih.
-
Bodite pametnejši od pametnih naprav
Na Andragoškem centru Slovenije so posneli 161 videoposnetkov, s katerimi se lahko naučite uporabljati pametni telefon in računalnik ter digitalno ustvarjati in programirati. Kratki filmčki so pripravljeni po konceptu t. i. mikroučenja (angl. microlearning), kar pomeni, da je vsebina razdeljena na posamezne enote. Začenjajo se z uvodno razlago, ki ji sledi praktični prikaz uporabe.
Videoposnetki za uporabo pametnega telefona opisujejo vsebine od nastavitev telefona, klicanja ter pošiljanja kratkih sporočil in e-pošte do uporabe kamere in poslušanja glasbe … Med drugim se boste naučili, kako poteka mobilno plačevanje parkirnine. Z videoposnetki, ki jih je kar 70, se boste naučili oblikovanja besedil, brskanja po spletu, komuniciranja po e-pošti, obdelovanja fotografij, poslušanja glasbe … Tisti, ki jih zanima programiranje z uporabo grafičnega vmesnika za programiranje Scratch, pa bodo usvojili znanje risanja z »želvjo grafiko«, delo s spremenljivkami, koordinatami, vejišči ter druge vsebine.
Peter Svetina, novi varuh človekovih pravic
Peti varuh človekovih pravic bo specialni pedagog Peter Svetina, ki je prejel do zdaj najvišjo podporo poslancev državnega zbora (89 glasov). Delo bo prevzel 23. februarja, ko se sedanji varuhinji Vlasti Nussdorfer izteče šestletni mandat.
Peter Svetina (rojen leta 1965) je specialni pedagog in socialni podjetnik, ki vse svoje poklicno življenje deluje na področju dela z osebami s posebnimi potrebami in socialne ekonomije. Kot je zapisano na spletni strani Grunta, zavoda za socialno podjetništvo na podeželju v Komendi, ki ga je pomagal soustanoviti in ga tudi vodi, je njegovo poklicno življenje oblikovala predvsem osebna izkušnja sorojenca in potem še starša otroka s posebnimi potrebami. Je soavtor priročnikov za delo z osebami s posebnimi potrebami in prilagajanju okolja tem ljudem.
Zaželeni fizioterapevti in delovni terapevti
Tako Slovenija kot sosednja Hrvaška (še) nimata sistemsko urejene oskrbe starejših ljudi, čeprav se v obeh državah prebivalstvo zelo hitro stara. Zavedanje, da je kakovostno staranje pogojeno z dobro razvitim in široko dostopnim sistemom zdravstvenih in socialnih storitev, je botrovalo skupnemu projektu CrossCare: Integriran pristop oskrbe starejših ljudi na domu.
V dveletni projekt, ki se je začel septembra lani, so vključeni mesto Zagreb, Ustanova za zdravstveno nego na domu Zagreb, zdravstveni dom Čakovec ter Mestna občina Ljubljana, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. Predstavniki partnerjev so se januarja srečali v Ljubljani.
-
Kadar nam vedeževalci napovedujejo, kaj se bo zgodilo v bližnji ali nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti, večina ljudi tega ne jemlje preveč resno. Tako smo na primer slišali, da se bo ob prelomu tisočletja zgodil »konec sveta«, vendar se je svet tudi v novem tisočletju vrtel podobno kot v prejšnjem. Razlika je bila samo v tem, da so bogati še bolj bogateli, reveži pa so bili še bolj revni. Pri tem ne gre le za posamezne družbene skupine, temveč tudi za države. Prepad med svetovnim »severom« in »jugom« se še bolj poglablja.
Nova prireditev Zdus - Dnevi medgeneracijskega sožitja
Zveza društev upokojencev Slovenije se je po osemnajstih letih sodelovanja in soustvarjanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje odločila, da pripravi novo prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Skupaj z gospodarskim razstaviščem bo od 14. do 16. maja organizirala Dneve medgeneracijskega sožitja, pri pripravi pa bodo sodelovali tudi mladi, člani medgeneracijske koalicije MeKos (Študentska organizacija Slovenije, Dijaška organizacija Slovenije in Mladinski svet Slovenije), s katero so se upokojenci povezali pred enim letom.