Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je prenovil spletno stran www.zpiz.si. Zdaj je oblikovno in tehnično urejena tako, da bolje podpira uporabo z mobilnimi napravami. Prilagojena je tudi gluhim in naglušnim uporabnikom, saj lahko določene informacije (večinoma v zvezi s poklicno rehabilitacijo) poslušajo ali si ogledajo video z informacijami v slovenskem znakovnem jeziku. Uporabniki z drugimi oviranostmi lahko prilagajajo velikost pisave in barvno shemo. Informacije so na voljo v slovenščini ter angleškem, v madžarskem in italijanskem jeziku

Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije za varnejši poletni obisk gora pripravila dvojezično zgibanko. Ker je vedno več gorskih nesreč je osveščanje o varnejšem obiskovanju gora zelo pomembno.

 Za večjo varnost mora poskrbeti vsak planinec sam, s tem, da  izbere turo, primerno svoji psihofizični pripravljenosti in izkušenosti, da upošteva vsa priporočila in se na pot odpravi s primerno opremo. Tudi poleti lahko v gorskem svetu naletimo na zaplate snega ali pa nas presenetijo popoldanske nevihte s strelami in burne vremenske spremembe. Na severnih pobočjih in v globokih grapah je v visokogorju še vedno veliko snežišč, ki so trda in predstavljajo izredno veliko nevarnost za zdrs, opozarjajo na PZS. Poleg kakovostne obutve in ostale potrebne opreme v nahrbtniku (komplet prve pomoči, zemljevid, čelna svetilka, železna rezerva hrane in zadostna količina tekočine, mobilni telefon in alu-folija ali bivak vreča) priporočajo še dereze in cepin. Čelada je skoraj obvezen del tehnične opreme, če se boste gibali v območju sten ali pod njimi, saj se kamenje kruši iz sten.  

 V sklopu mreže ENSVET, ki deluje pri Slovenskem okoljskem javnem skladu (Eko sklad) poteka tudi energetsko svetovanje občanom.

V številnih občinah so odprte svetovalne pisarne, v katerih neodvisni energetski svetovalci (visoko izobraženi tehnični strokovnjaki) svetujejo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah. Svetovanje povečuje energetsko ozaveščenost prebivalcev, povečuje prihranke energije in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in s tem olajšuje uresničevanje nekaterih ukrepov in programov energetske politike.

 V spomin na furmane, ki so bili od 15. stoletja  nepogrešljivi prevozniki tovora,  bo v nedeljo, 7. julija, v Postojni že 28. Furmanski praznik.

Že ob 8. uri zjutraj se bosta začel pohod in kolesarjenje Po poteh nekdanjih kontrabantarjev, v sodelovanju s Planinskim društvom Postojna. Nato pa bo dogajanje veselo vse do polnoči, ko naj bi se zaključila veselica. Na ploščadi pred Postojnsko jamo bo zaplesala Folklorna skupina Rak. V parku se bo predstavilo več kot 40 obrtnikov domače in umetnostne ter drugih dejavnosti (kovač, sedlar, kolar, pletar, sodar, lončar, rezbar, žganjekuha …),  predstavniki lovskih družin z območja Brkinov, Krasa in Notranjske se bodo pomerili v kuhanju lovskega  golaža, muzikanti pa v igranju na diatonično harmoniko, na voljo bodo tipične  furmanske jedi. Ob 15. uro si bo zanimivo ogledati sprevod furmanov s konji, vozovi in tovori, najzanimivejše bodo podrobneje predstavili, najbolj izvirnega pa tudi nagradili.

 Evropska komisija oziroma njen Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike je zasnoval kampanjo v Imaš prav (YourEUright) za boljšo osveščenost potrošnikov o njihovih  pravicah. Kampanja poteka v  desetih članicah:  na Danskem, v Grčiji, Italiji, na Portugalskem, v Španiji, Romuniji, Bolgariji,  Cipru,  na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer so jo predstavili danes.

Kot je povedal vodja  predstavništva Evropske  komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič je zaščita potrošnikov v Evropski uniji zelo visoka, vendar pa se med potrošniki različnih držav poznavanje njihovih pravic močno razlikuje. Še posebej mladi med 18 in 35 letom se premalo zavedajo pravic, ki jih imajo na enotnem trgu, zlasti ob razvoju digitalizacije. Obenem pa ravno oni največ kupujejo preko spleta in to tudi izven svojih matičnih držav, zato je kampanja v prvi vrsti namenjena predvsem njim. Osveščali jih bodo zlasti preko družbenih omrežij in s pomočjo t.i. "influencerjev" oziroma vplivnežev. Pri nas je to blogerka Lara koren Nastran.

Že dolgo časa govorimo o podnebnih spremembah in o tem, kako katastrofalno bodo morda vplivale na naš način življenja ter rastlinstvo in živalstvo sveta. Mag. Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja na Agenciji RS za okolje, se v zadnjih letih kot klimatologinja ukvarja predvsem z raziskovanjem teh sprememb in kaj prinašajo nam, ljudem, tudi na našem geografskem območju. V pogovoru oriše podnebne spremembe pri nas v zadnjih desetletjih, ki so nastopile kot posledica globalnega segrevanja ozračja, ter tiste, ki nas bodo iz istega vzroka doletele do konca stoletja – po najbolj optimističnem in najbolj pesimističnem scenariju. Sama kljub vsemu ostaja optimistka in poudarja, da smo ljudje marsikaj pripravljeni in zmožni spremeniti. Žal pogosto le takrat, ko nas nekaj hudo prizadene.

STARANJE V EVROPI

V tokratnem prispevku se bom spomnil na svoj prvi prispevek, ki sem ga pripravil s podatki SHARE. V njem sem se ukvarjal z nečim nadvse zabavnim – na temelju metodologije nemškega profesorja Hendrika Jürgesa sem izračunal zdravstveni indeks starejših, kar mi je omogočilo primerjavo evropskih držav, tudi slovenskih pokrajin, glede na razlike med dejanskim zdravjem starejših in njegovo samozaznavanje. Povedano preprosteje, videl sem, v katerih državah in slovenskih regijah so starejši bolj optimistični glede lastnega zdravja, v katerih pa bolj črnogledi.

Nam je sodobna tehnologija v pomoč ali v breme?

Dora Gorjanc, upokojenka, Kranj: »Žal ne obvladam moderne tehnologije, nimam računalnika in drugih sodobnih naprav, imam le mobilni telefon. Prav to mi že zdaj povzroča kar nekaj težav. Ne obvladam elektronskih napotnic in e-naročanja pri različnih zdravnikih, ki jih pa pogosto obiskujem. Sicer pravijo, da ni nikoli prepozno za učenje, vendar sem prepričana, da se tega ne bom lotila. Za pomoč bom morala vedno zaprositi mlajše, ki to dobro in brez težav obvladajo.«

Znanka je prejela prijazen klic iz zavarovalnice, pri kateri ima že dalj časa sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Agentka se ji je najprej zahvalila za njeno zvestobo, nato pa ji je povedala, da bo za to nagrajena s tridesetimi evri. Ko je znanka vprašala, ali lahko z nagrado plača mesečno premijo za dopolnilno zavarovanje, je dobila odgovor, da to ni mogoče. Nagrado lahko izkoristi samo tako, da sklene eno izmed novih dodatnih zavarovanj. Če tega ne želi, ni upravičena do nagrade. 

Ta agentka na srečo ni bila vsiljiva, a mnogi agenti so. Nenajavljeno obiskujejo ljudi in vstopajo v njihove domove ter jih nagovarjajo, naj sklenejo nova dodatna zdravstvena zavarovanja prav pri njih. Njihova tarča so pogosto starejši, ki so sami doma in se ne znajo ali ne zmorejo znebiti zavarovalniških agentov …