Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ob stoletnici rednih filmskih predstav v Novem mestu pripravlja akcijo zbiranja spominov tematiki kinematografije.  Gradivo zbirajo tudi druge knjižnice (v Metliki, Črnomlju, Trebnjem,  Ribnici, Brežicah, Sevnici, Krškem in v Kočevju).

Se še spomnite vašega prvega ogleda filma v kinu? Še hranite filmski plakat, vstopnico ali fotografije stavb, v katerih so se nahajali kinematografi? Ste ob obisku kina doživeli kaj, kar se vam je še posebej vtisnilo v spomin? Delite spomine in doživetja ter prinesite fotografije zunanjosti in notranjosti stavb kinematografov, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice …

Anketa

Ljudje odhajamo, spomini ostajajo.

Zorana Baković, kolumnistka, dopisnica dnevnika Delo za Azijo: »Od zgodnje mladosti sem si želela vedeti, kaj je smrt: konec vsega, vrnitev v prvobitno stanje duha ali začetek nekega novega ontološkega spoznanja neskončnosti. Spoznanje budizma mi je odprlo drugačno dimenzijo od tiste, ki jo določa krščanski odnos do smrti. Za budiste je smrt naravni del življenjskega ciklusa, ki vodi v ponovno rojstvo. Zame je smrt zadnja stran romana, ki jo je treba pazljivo napisati, da bi si jo tisti, ki ostanejo, zaželeli še večkrat prebrati.«

 Zavod za aplikativne študije OPRO je izdal publikacijo Starost ni za mevže, v kateri je Otto Gerdina, doktorski študent fakultete za družbene vede, zbral osrednja dognanja z okroglih miz, ki jih zavod že nekaj let pripravlja na temo starizma. V publikaciji, katere podnaslov je O nasilju med in nad starimi, so objavljena še besedila Mace Jogan, Vesne Švab, Boruta Ošlaja, Sandre Cico in Tatjane Arnšek.

 Na predstavitvi knjige so sodelovali Otto Gerdina, psihiater Matjaž Lunaček in sociologinja Vesna Leskošek. Zadnja je poudarila, da gre za vreden prispevek k študijam o starosti, saj so redke, še posebej zanemarjene pa so debate o nasilju nad starimi ljudmi, ki je po njenih besedah zelo mnogotero. Gre za družbeno temo, ki bi potrebovala veliko več pozornosti. Matjaž Lunaček je še posebej omenil prispevek prof. dr. Boruta Ošlaja, profesorja filozofije, ki piše o samomorih med starimi.

 Po podatkih iz raziskave projekta CINDI imata kar dve tretjini odraslih prebivalcev zvišan holesterol. To je zaskrbljujoče, po mnenju Združenja kardiologov Slovenije gre celo za nacionalni zdravstveni problem.
Zvišan holesterol, ki prikrito in dolgoročno uničuje žile, je namreč  eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja. Z zdravim življenjskim slogom in rednim spremljanjem vrednost holesterola pa lahko tveganje znižamo.

Holesterol naš organizem seveda potrebuje, vendar je težava, če imamo v krvi preveč "slabega" LDL holesterola. Ta se namreč kopiči na stenah žil odvodnic (arterij), s tem oži žile in ovira pretok krvi skozi žile. Tako nastane ateroskleroza, zaradi katere  vsako leto v bolnišnicah zdravijo 10 tisoč ljudi. Nakopičen plak lahko poči, tako v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Če so zamašene koronarne žile lahko pride do srčnega infarkta, strdek v možganskih arterijah lahko povzroči možgansko kap,  strdek  v arterijah nog pa odmrtje (gangreno) dela noge ali cele noge.

 Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota in Društvo upokojencev Murska Sobota vabita na otvoritev razstave pod naslovom Pomurski upokojenci se predstavljajo. Na njej ljubiteljski slikarji razstavljajo svoje slike,  člani sekcije ročnih del pa številne izdelke, ki so jih ustvarile njihove spretne roke. 

 Odprtje bo v  petek, 8. novembra 2019, ob 17. uri v  Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, Zvezna ulica 10.

Slike bodo na ogled do 30. novembra 2019, ročna dela pa do 15. novembra 2019.

Posebej veliko nesreč, ki jih povzročijo opiti vozniki, se zgodi v času praznikov, Zato ministrstvo za zdravje, policija, javna agencija za varnost prometa, pristojne inšpekcijske službe in nevladne organizacije tudi letos pripravljajo nadzor prometa in preventivne aktivnosti v času martinovega in čez december.

Policisti poostreno nadzirajo promet in psihofizično stanje voznikov do 10. novembra, zlasti v bližini gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov ter krajev, kjer se zadržuje večje število ljudi. Med vozniki preverjajo, ali vozijo pod vplivom alkohola, v okviru svojih pristojnosti bodo na terenu tudi zdravstveni, delovni in tržni inšpektorji. Voznike, ki 'napihajo 0,0', nagradijo s kuponom za žreb za vstopnice za koncert Policijskega orkestra. Koncert bo 15. januarja v Kinu Šiška, sodelovala bosta tudi Tomislav Jovanović Tokac in Neisha.

 V ekološko-humanitarni akciji Manj svečk za manj grobov so do sedaj zbrali kar 54.226 evrov, so sporočili iz Fundacije Svečka. To je največ v enajstih letih, kar akcija poteka pod geslom: „Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo‟. Njen namen je, da na  grob namesto sveče položimo zastavico,  sredstva, ki bi jih namenili nakupu sveč, pa namenimo v dobrodelne namene. 

 Denar so večinoma darovali obiskovalci pokopališč dneh pred prvim novembrom na stojnicah, ki so bile postavljene v Litiji, Mariboru, Murski Soboti, Zagorju ob Savi, Trbovljah, Hrastniku, Celju, Dobrepolju, Dolu pri Ljubljani, Domžalah, Grosuplju, Ivančni Gorici, Savi, Šentjurju, Škofji Loki, Logatcu, Šmartnem pri Litiji, Vojniku, Kopru in Vuzenici.

Društvo Srebrna nit je na Vlado Republike Slovenije naslovilo še eno javno pismo, s katerim izraža ogorčenje, da se kljub reviziji Računskega sodišča, ki je pokazala, da tako vlada kot pristojni ministrstvi  v zadnjih desetih letih ne opravljajo svojega dela v korist državljanov, nič ne spreminja.

»Kljub temu, da od leta 2005 ni bil zgrajen noben nov javni dom za starejše, v proračunu spet ni dovolj denarja za te namene ... Denarja pa je dovolj, le prerazporediti ga je treba v korist najštevilnejše populacije v Sloveniji – starejših,« je zapisala Biserka Marolt Meden, predsednica Društva Srebrna nit.

 Zavod OPRO v četrtek, 7. novembra, predstavlja raziskavo Spolnost žensk v prvi polovici 20. stoletja. O tem, da monogamnost že od devetnajstega stoletja ni več edina oblika partnerstva in kako je postopoma prišlo do osvoboditve spolnosti bo govoril dr. Ivan Bernik, sociolog, raziskovalec in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. 

V raziskavi med drugim ugotavlja, da so ženske odraščale z resnično minimalnimi informacijami. "Tu pa tam je bila kakšna izjema, praviloma iz mestnega naselja, iz izobraženih družin. Spolnost ni bila tema pogovorov. Niti na prvo menstruacijo ženske večinoma niso bile pripravljene. Če pa jih je že kdo, so bile to vrstnice, starejše sestre. Z mamo se o tem ni dalo pogovarjati, laže je bilo s kom, ki ni bil v najbližjem sorodstvu. Kakšne tete, sosede. Očetje pa sploh ne, razen ene, ki je imela izobraženega očeta in ji je o spolnosti nastavil knjigo. Presenetljivo je, s kako malo informacijami so morale shajati na tako pomembnem področju. Pa so se na koncu povsem dobro znašle.”