Priznanja za srčne prostovoljce
Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva so v državnem svetu podelili plakete 14 najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem.
Letošnji nagrajenci so že desetletja prostovoljci vsak na svojem področju: Edo Pavao Belak je zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja, Rajko Bivic skrbi za preventivo v Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Nace Breitenberger je aktiven svetovalec otrokom in mladostnikom in pri telefonu TOM, Iva Devetak kot predsednica Medobčinskega društva prijateljev mladine za Goriško skrbi za dobrobit otrok, Teodor Goznikar je aktiven v Združenju policistov Slovenije zlasti na področju iskanja pogrešanih oseb, Primož Jelševar je pobudnik akcije Manj svečk za manj grobov, Branko Jeršin je dejaven na področju športa na Jesenicah, Marjan Kardinar pa je pobudnik, organizator in sodnik na tekmah v oranju.
Sedem desetletij od sprejetja deklaracije človekovih pravic
Desetega decembra, ob obletnici sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Letos od sprejema deklaracije mineva že sedemdeset let, v Združenih narodih (ZN) pa ob tem poudarjajo, da so človekove pravice univerzalne in večne, a so ogrožene po vsem svetu.
Splošna deklaracija človekovih pravic je zgodovinski dokument, ki je na univerzalni ravni prvič zapisala pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na posameznikove okoliščine. Z njo je bilo prvič v mednarodni skupnosti priznano, da ima vsak človek prirojeno dostojanstvo in enake ter neodtujljive pravice in da je to dejstvo podlaga svobode, pravičnosti in miru na svetu. Poleg nje so ZN sprejeli številne mednarodne pogodbe, ki zadevajo človekove pravice in pokrivajo posamezna področja pravic žensk, rasne diskriminacija, otrokovih pravic in pravic invalidov.
Obisk Županove jame v soju svetilk
Županova jama pri Grosupljem vabi obiskovalce, da njeno skrivnostno notranjost v decembru spoznajo z drugačnega zornega kota – le v soju naglavnih svetilk.
Vsako soboto in nedeljo, v času božično-novoletnih počitnic od 22. decembra do 2. januarja pa vsak dan, se lahko udeležite vodenega ogleda ob 15. uri. Prepričali se boste, da dobi kraško podzemlje ob takem obisku popolnoma nove dimenzije. Vsak snop svetlobe v temi odkrije podzemna čudesa, ki zaživijo v povsem drugačni podobi kot v popolnoma razsvetljeni jami.
Očitno je energija (še) prepoceni
Ozračje se hitro segreva, v Sloveniji bolj kot marsikje drugje. Ali se bomo, grobo rečeno, scvrli ali pa bo naša vlada končno reagirala? Prof. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, pravi, da človeštvo ni prvič pred takim izzivom. »V srednjem veku se je natančno vedelo, da ni dobro prazniti nočne posode skozi okno, da se je vsebina razlivala po mestu. A so to vendar počeli. Potem je prišla kuga in so ugotovili, da je treba narediti kanalizacijo. Je pa pred tem pomrlo skoraj pol Evrope,« pravi. »Dojeli so tudi, da zaradi poplav in drugega ni mogoče zidati kjer koli, pa so si izmislili urbar in zemljiško knjigo.«
Dolgotrajna oskrba na preverjanju
Raziskave kažejo, da vsak deseti Slovenec (v resnici so večinoma ženske) skrbi za svojca, ki zaradi starostne oslabelosti, kronične bolezni ali invalidnosti potrebuje pomoč že pri osnovnih opravilih. Pri tem se morajo znajti, kakor se vedo in znajo. Zagotovo so neformalni oskrbovalci med tistimi, ki najbolj nestrpno pričakujejo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. Od prvih poskusov zakonske ureditve tega področja, torej od leta 2002, je nastalo že mnogo različic. Prejšnja vlada je naredila radikalni rez in področje dolgotrajne oskrbe z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prenesla na ministrstvo za zdravje, kjer so lani javnosti predstavili svoj predlog zakona in doživeli kar nekaj kritik.
-
Pravljične vožnje z vlakom
Slovenske železnice so odprle mesec prazničnih voženj z vlaki in pravljičnimi junaki. Otroke iz vrtca Vodmat so pozdravili Božiček, ki bo potoval z muzejskim vlakom, potem pravljične vile, ki bodo najmlajše spremljale na potovanjih z vlaki v Pravljično deželo Celje (letos bo odprla vrata 14. decembra ob 17. uri, dogodki pa se bodo vrstili vse do 31. decembra), in škratka Dežele ljudskih pravljic Bled, ki bosta vsak konec tedna v decembru potovala z vlakom od Nove Gorice do Bleda in obdarovala otroke.
-
Neva Macarol iz Ilirske Bistrice je od nekdaj rada slikala, pa nikoli ni imela toliko prostega časa, da bi slikanje postalo njen resni konjiček. Družina in podjetje, ki sta ga ustanovila z možem, sta bila dolga leta na prvem mestu. Zato si je obljubila, da se bo ustvarjanja resneje lotila po petdesetem rojstnem dnevu. Naključje je naneslo, da je ravno takrat izvedela za slikarski tečaj. Seveda se ga je takoj udeležila. Nagrada, ki jo je dobila za prvo sliko, jo je še bolj spodbudila k ustvarjanju. Od takrat se redno izobražuje pri različnih akademskih slikarjih, na delavnicah, likovnih kolonijah in slikarskih srečanjih. In veliko slika, pri čemer preizkuša različne tehnike.
-
Leto 2019 je pred vrati – kaj bo prineslo Sloveniji?
Anton Rupnik, publicist, sodni tolmač, diplomat, Ljubljana: »Pravijo, da gre gospodarstvu dobro – zakaj si torej tudi v prihodnjem letu ne bi privoščili umirjenih časov? Vendar me plašijo predvsem strahovi od zunaj. 'Ameriški žongler' vsak dan odpove kakšno mednarodno pogodbo, svojim natovskim zaveznikom pa žuga, da morajo izpolnjevati tudi neformalne obljube in kupovati njegove tanke. Trump nas lahko čez noč pahne za desetletja nazaj. Tedaj bo konec tudi našega brezskrbnega življenja. Želim si, da bi ga srečala pamet in bi pustil ves svet živeti v miru.«
-
STARANJE V SLOVENIJI
Kakšno je vaše življenjsko vodilo (geslo)? To vprašanje je bilo tudi v slovenski raziskavi o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo ljudje, ki smo stari nad 50 let. Nanj je odgovorilo kar 880 ljudi, to je 84 odstotkov od celotnega vzorca, ki je reprezentativno predstavljal vseh 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo prekoračili Abrahama. Poglejmo, kaj so na to vprašanje odgovorili in kakšen pomen ima zavestna življenjska usmeritev za kakovostno staranje.
-
Obisk galerije namesto nespečnosti
Kanada je že nekajkrat presenetila z inovativnostjo, ki hodi po robu alternativnih metod obravnavanja starejših pa tudi kronično bolnih. Med zadnje spadajo starejši, ki trpijo za nespečnostjo, depresijo in drugimi starostnimi boleznimi. Zdravila vse manj pomagajo, ljudje pa ne zaupajo več farmacevtskim mešanicam pomirjeval, koktajlom sreče, kot jim pravijo.
Nekatere univerze v ZDA so že pred petimi leti v učne programe za študente medicine uvedle vodene obiske umetniških galerij in muzejev kot blažilno terapijo.