V Železnikih se z večerno slovesnostjo, na kateri bo slavnostna govornica publicistka in zbirateljica ljudskega izročila Dušica Kunaver, začenjajo 57. čipkarski dnevi, najstarejša klekljarska prireditev pri nas.  Letos potekajo  pod sloganom Evropske manjšine: naša dediščina, jezik, tradicija bogatijo našo skupno evropsko kulturo.

 Glavno besedo na prireditvi, ki jo že od leta 1963 pripravlja domače Turistično društvo, bodo imele čipke. Na ogled bodo razstave klekljanih izdelkov v kulturnem domu (na njej se predstavljajo tudi klekljarice iz Vrhnike in Nakla), v galeriji muzeja in Špendalovi hiši. 

 Naše telo za normalno delovanje potrebuje od 2 do tri litre tekočine na dan.  Ob večji fizični aktivnosti ali visokih temperaturah pa še več. Zato poskrbite, da boste  že doma spili dovolj vode, in stanovanja nikoli ne zapustite brez steklenice vode.

V vse več mestih so javni pitniki, kjer se lahko tudi med opravki ali sprehodom odžejamo s kakovostno in zdravo vodo. V Ljubljani jih je denimo že 37.  Veliko jih je v središču mestu, so pa tudi na igriščih v Tivoliju in Navju, ob Koseškem bajerju, v Mostecu, na Rožniku (pri gostilni), gradu, Golovcu (pri observatoriju), na parkirišču Dolgi most; kar nekaj  pa jih je nameščenih  na Poti spominov in tovarištva.

 V rakiškem gozdu so pred 125 leti posekali do zdaj največjo jelko na Slovenskem in jo po stari rimski jamborni cesti v enem kosu odpeljali v ladjedelnico sv. Marka v Trst. Jambor je namreč potreboval trgovec Henrik Angel Jazbec za svojo ladjo Beechdale – Bukova dolina. Pot je trajala mesec dni in je bila zares velik furmanski podvig.

Domačini so izredno ponosni na to do zdaj le redkim znano zgodbo, zato  jutri, 22. junija, pripravljajo veliko prireditev na Rakitni. Slovesnost se bo začela ob 10. uri, ko bodo ob jezeru odkrili  (in blagoslovili) 64 metrov dolgo repliko tega jambora in še skulpturo iz ostankov Brinarjeve jelke, ki je bila kot naravni mutant bele jelke posebnost v svetovnem merilu, a jo je pred leti nekdo požagal. 

Volilni zbor članov Zdus je včeraj za naslednje mandatno obdobje 2019 – 2023 ponovno izvolil za predsednika Janeza Sušnika in dosedanjo podpredsednico Vero Pečnik. Poudarila sta, da bo še naprej njuna glavna naloga skrb za ustrezen gmotni in socialni položaj upokojencev ter za ustrezno zdravstveno varstvo.

Predsednik Sušnik je dejal, da jih čaka veliko dela in napovedal aktivno spremljanje in sodelovanje na področju pokojninske in zdravstvene reforme, še posebej se bodo ukvarjali z vsebino predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o demografskem rezervnem skladu, ko bosta pripravljena za razpravo.

 Po desetih letih druženja v Piranu  se bodo telovadke in telovadci iz vse Slovenije v značilnih oranžnih majicah letos srečali v Velenju. Telovadimo v Velenju 2019 so poimenovali vseslovensko srečanje skupin Društva Šola zdravja, ki letos praznuje desetletnico ustanovitve,  in bo v soboto, 22. junija,  od 8. ure dalje na Titovem trgu. Skupno vadbo bo vodil idejni vodja in ustanovitelj društva Nikolay Grishin, ruski zdravnik in manualni terapevt. Nato pa se bodo udeleženci lahko udeležili ogleda Velenja z lokalnimi vodič in  muzeja premogovništva, se sprehodili do velenjskih jezer. Poleg tega bodo lahko preizkusili katero od  športnih aktivnosti, ki bodo potekale v sklopu poletne prireditve PLJUSK.

Tako na Zpizu, kjer invalidske komisije opravljajo ocenjevanja delazmožnosti, kot na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na področju priznavanja bolniških odsotnosti opažajo določene težave in anomalije. Na pobudo predstavnice sindikatov Lučke Böhm je Svet pokojninskega zavoda včeraj obravnaval postopke za oceno delazmožnosti  in priznavanje bolniške odsotnosti in se zavzel za čim prejšnje ukrepe na tem področju.  Ministrstvo za zdravje so pozvali, naj zagotovi, da se projektna skupina za pripravo ukrepov sestane do konca junija in se loti dela.

Čeprav imena »rožnik« menda ni dobil po vrtnicah, pa junij velja za mesec vrtnic, rož, ki vedno znova očarajo bodisi z obliko cveta ali vonjem. Največ na enem mestu jih lahko vidite v Arboretumu Volčji Potok, kjer so v zadnjih treh letih podvojili njihovo število.

Vse do pozne jeseni bo v zgornjem in spodnjem rozariju ter na Kongresnem griču (na skupni površini 3,5 hektarja) cvetelo več kot tisoč sort vrtnic. Med njimi sta  dve sorti vrtnic Bienenweide, kar po slovensko pomeni »čebelja paša«. Do 60 cm visoki in široki grmički namreč cvetijo vse do zmrzali, številni cvetovi pa so bogat vir hrane za čebele.

 Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v teh vročih dneh opozarjajo prebivalstvo, da je najpomembnejša hidracija oziroma pitje vode. Za starejše ljudi je priporočljiva količina od dva do tri litre vode na dan, za otroke okrog enega litra. Priporočeno je pitje v intervalih, je povedala zdravnica Simona Perčič z inštituta.

Priporočajo tudi, da vsak posluša sebe, "kajti vsi imamo center za termoregulacijo, ki nam pove, kdaj potrebujemo vodo oziroma kdaj smo žejni", je dejala Perčičeva.  Kot najbolj ogrožene je  izpostavila starejše ljudi, saj je njihov termoregulacijski center oslabljen in se jih mora kar nekoliko siliti, da pijejo vodo, je pojasnila.

Sindikat upokojncev Slovenije je prejšnji teden na vlado naslovil odprto pismo, v katerem zahteva izredno uskladitev pokojnin za 7,2 odstotka najkasneje do 30. junija 2020, ker zaradi varčevalnih ukrepov v času krize upokojencem niso redno in v skladu z zakonom usklajevali pokojnin.

V sindikatu načeloma podpirajo spremembe pokojninske zakonodaje, ki jih pripravlja vlada, saj se bo z njimi dvignil odmerni odstotek. Hkrati pa opozarjajo, da bodo spremembe povzročile še več neenakosti med upokojenci, če ne bodo prinesle ustrezne rešitve tudi za povračilo sredstev iz naslova neusklajenih pokojnin in nižje odmere pokojnin v času veljavnosti začasnih varčevalnih ukrepov. Če njihovim zahtevam ne bodo prisluhnili, nameravajo poseči po "bolj radikalnih oblikah sindikalnega boja, ki jih uporabljajo upokojenci v drugih državah Evropske unije", so zapisali.

V Idriji  bo med 14. in 16. junijem potekal že 38. Festival idrijske čipke.  Na številnih razstavah (na gradu Gewerkenegg, v Galerija Sv. Barbare, v čipkarski šoli in drugje po Unescovem mestu), bodo na ogled domače in tuje klekljarske umetnine izpod spretnih rok članic Društva klekljaric idrijske čipke   ter drugih klekljaric in klekljarjev vseh starosti.  Za obiskovalce bodo pripravili še predavanja in klekljarske delavnice, sejem domače in umetnostne obrti, ter glasbene dogodke. Poskusili bodo lahko festivalsko tortico in kavo  s sladkorno čipko ter druge kulinarične dobrote. V nedeljo se bodo tako otroci kot odrasli na trgu sv. Ahaca  pomerili na državnem tekmovanju  v različnih težavnostnih stopnjah klekljanja