»V medijih je preveč slabih objav glede starosti in razmer v domovih starejših občanov, medtem ko so dobre, pozitivne zgodbe običajno prezrte. To vzbuja v ljudeh, predvsem starih in pomoči potrebnih ter njihovih svojcih, strah in nezaupanje na zalogo. In je napačen način za reševanje težav, ki bi jih morali država in institucija, če se zgodi napaka, reševati takoj in na mestu,« trdi Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice. Širša javnost jo je bolje spoznala poleti zaradi odmevnega projekta Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Vendar je to le eden izmed projektov, ki si jih ta energična, vedoželjna, predvsem pa topla in zelo pozitivna ženska zamisli in jih tudi uresniči. Pravi, da družba potrebuje pozitivne zgodbe tudi zato, da nas in druge motivirajo in nam vlivajo upanje. 

Pokojnine so vse nižje tako pri nas kot tudi v razvitejšem svetu, na primer v Združenih državah Amerike. Posamezniki morajo že zgodaj razmišljati o tem, da bodo v času svoje zaposlitve tako ali drugače varčevali, sicer jih na stara leta, ko naj bi uživali zasluženi pokoj, čaka beda.

V Arizoni smo se pogovarjali z Ivanom Novakom (ime je na željo sogovornika spremenjeno, op. p.), ki nam je povedal, da pokojnine v ZDA niso takšne kot nekdaj, ampak boljše. »Obstaja več tipov pokojnin, ki se med seboj razlikujejo, glede na to, kje je bil posameznik zaposlen (v državnem ali zasebnem sektorju), kolikšna je bila njegova plača, koliko časa je bil zaposlen ...,« je pojasnil.

STARANJE V EVROPI

Že tretje leto poteka večji mednarodni raziskovalni projekt »Prepoznavanje in razumevanje vloge dejavnikov države blaginje za oskrbo starih ljudi, živečih v skupnosti v Sloveniji in Avstriji« pod vodstvom prof. dr. Valentine Hlebec. V sodelovanju z avstrijskimi raziskovalci proučujemo razlike med sistemoma zagotavljanja dolgotrajne oskrbe v Avstriji in Sloveniji.

Kaj smo ugotovili? Zlasti so opazne razlike v spolnih vlogah med starejšimi, še posebej glede na dohodek in izobrazbo anketiranca. Ženske praviloma pogosteje pomagajo svojim staršem kot moški, to je univerzalna značilnost, ki jo boste našli v tako rekoč vseh sistemih oskrbe. Pričakovali bi, da bo avstrijski sistem s svojim »Pflegegeldom«, torej posebnim denarnim dodatkom, ki ga nekateri prejemajo za oskrbo starejših, zmanjšal razlike med ženskami in moškimi glede dajanja oskrbe.

Mlada glasbenika, pevec in avtor projekta Mark Požlep in klaviaturist Igor Feketija, sta v 6 dneh pripravila šest koncertov v šestih domovih za starejše na območju držav nekdanje Jugoslavije. Turnejo sta začela v domu starejših na Teznem v Mariboru, nato sta obiskala Opatijo, Risan v Črni gori, Sarajevo, Skopje in Jagodino v Srbiji.

Potem pa sta vse to združila v zanimiv pripovedovalski koncert in ga postavila na ogled v Gledališču Glej v Ljubljani, nato pa gostovala po Sloveniji in tujini. Med predstavo, ki nosi naslov Bolj čudno od raja, glasbenika izvedeta sedem zimzelenih pesmi iz zgodnjega obdobja jugoslovanske zabavne glasbe (med njimi Voljelo se dvoje mladih, Bila je tako lijepa, Djevojko mala, Žute dunje …), vmes pa pripovedujeta o zgodah in nezgodah na poti, predvsem pa o tem, kako so njune koncerte sprejeli v posameznih domovih za starejše.

Nagrade za film Alzheimer Café

Na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel vesno za najboljši študijski film kratki dokumentarni film Alzheimer Café režiserja Martina Drakslerja. Govori o Ivanu in Jožici, ki sta se po 70 letih skupnega življenja preselila v dom za starejše občane. Kljub vsem starostnim oviram nadaljujeta skupno življenje v novem okolju doma. Spomini bledijo, ljubezen ostaja.

Poleg vesne so ustvarjalci filma (režiser in scenarist Martin Draksler, direktor fotografije Timon Hozo, montažerka Vida Ajdnik, oblikovalec zvoka Tristan Peloz in snemalec zvoka Igor Iskra) v Portorožu prejeli še posebno omembo izobraževalnega programa Ostrenje pogleda, ki ga izvaja Društvo za širjenje filmske kulture KINO! V utemeljitvi nagrade so zapisali, da je »Alzheimer Café ganljiv premislek o življenju in minljivosti, ki s spoštovanjem in igrivostjo v ospredje postavlja intimo vsakdana para v domu za ostarele«.

Ali res vsako gospodinjstvo potrebuje svoj vrtalnik (po domače »bormašino«), če pa ga uporabljamo le vsake toliko časa? Je nakup avtodoma smiseln, če ga uporabljamo samo nekaj tednov na leto, preostali čas pa je parkiran na dvorišču?

Deljenje oziroma skupna uporaba dobrin ni novost; že stoletja si v knjižnicah izposojamo knjige, na podeželju obstaja dolga tradicija skupne uporabe kmetijskih strojev, v nekaterih razvitih državah že desetletja perejo v samopostrežnih pralnicah. Pri delitveni ekonomiji gre za model, v katerem več posameznikov skupaj uporablja neko dobrino, na primer avto, kolo, stanovanje ali hišo, hišne pripomočke, orodja, zemljišče, pri čemer je za uporabnika pomembnejša dostopnost kot lastništvo.

Drugo leto zapored se bodo pokojnine uskladile redno in izredno. Z januarjem je redna uskladitev znašala 2,7 odstotka, z decembrom pa se bodo pokojnine uskladile še izredno za 1,5 odstotka. Odločitev vlade je danes potrdil še  Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Na mesečni ravni se bodo izdatki za pokojnine povečali za 6,6 milijona evrov, na letni ravni pa za 80 milijonov evrov.

Zakon o izvrševanju proračuna je predvidel izredno uskladitev glede na gospodarsko rast v letu 2018. Ker je bila višja od 4 odstotkov (4,1 %), se bodo pokojnine povišale za 1,5 odstotka. Za dva odstotka pa bi se uskladile, če bila gospodarska rast več kot 5 odstotna.