-
Alkoholizem je bolezen, ki skorajda ne pozna razlik ne v starosti, ne po izobrazbi in ne po spolu, pravi psihiatrinja Mirjana Radovanović. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da smo še premalo osveščeni o vplivu alkohola na našo psiho in organizem.
Mag. Mirjana Radovanović kot specialistka psihiatrije in transakcijska analitičarka dela v centru za zdravljenje odvisnih od alkohola na Psihiatrični kliniki v Ljubljani in se srečuje tudi z različnimi posledicami odvisnosti od alkohola. »Medicina je sindrom odvisnosti od alkohola pred leti le začela priznavati kot bolezen, čeprav nekateri še vedno nasprotujejo tej diagnozi. Morda tudi zato, ker so pacienti lahko po eni strani zelo bolni, po drugi pa znajo biti sila zahtevni ali pa zelo vešče prikrivajo svoje počutje. Zdaj že prevladuje prepričanje, da gre za bolezen možganov, ker lahko z napredkom tehnologije zaznavamo spremembe v njih. Res pa je, da se lahko nekdo, ki se prvič napije, vede dokaj podobno kot tisti, ki so od alkohola že odvisni. To v laični javnosti sproža dvome, ali sploh gre za bolezen.«
-
Leta 2045 bo delež ljudi, starejših od 60 let, prvič v zgodovini človeštva presegel delež otrok, mlajših od 15 let. Zato je medgeneracijsko sodelovanje in odpravljanje tabujev, ki ločujejo generacije, pomembnejše kot kadarkoli prej.
O tem so udeleženci iz štirinajstih evropskih držav govorili tudi na mednarodni konferenci o medgeneracijskem učenju v Krzyžowi na Poljskem. Pripravili so jo mladi, združeni v različnih mladinskih organizacijah, ob pomoči starejših, tudi strokovnjakov in strokovnjakinj s slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Oboji so namreč spoznali, da bi se lahko marsičesa naučili drug od drugega, če bi se več družili.
Pomaga s pletilkami in z velikim srcem
Kristina Jerše iz zaselka Jezero v Preserju že dobrih 40 let plete oblačila in jih pošilja družinam, za katere iz časopisov in revij izve, da so se znašle v stiski.
Še dobro se spomni, kako je pri prijateljicah zbrala otroška oblačila in še sama nekaj dodala, pripravila prvi paket in ga poslala na Kozjansko, kjer je na Prevorju v velikem pomanjkanju živel vdovec s tremi otroki. Kasneje sta to družino z možem tudi obiskala.
Spominja se še mnogih žalostnih zgodb, ki so jo pretresle. In pomagala jim je. O tem priča polna mapa pisem in fotografij iz vseh krajev Slovenije, ki jih dobiva v zahvalo. Z nekaterimi se tudi osebno pozna. Leta 1980 je v Jani prebrala žalostno zgodbo o sedmih deklicah blizu Tepanja, ki jim je umrla mamica. Poslala jim je nekaj paketov, kasneje sta jih z možem tudi sama odpeljala tja in med njimi so se spletle prijateljske vezi. Še vedno se obiskujejo. Eni od deklic je bila birmanska botra, bila je tudi na njeni poroki in nikoli ji ne pozabi voščiti za praznike. »Trem otrokom sem krstna in trem birmanska botra, pa mi je ta, ki je čisto tuja, najbolj hvaležna,« pravi Krista, ki ji usoda tudi ni prizanesla, saj je na tragičen način izgubila moža in starejšega sina. Zdaj ji družbo dela kuža Runo.
Študent in gimnazijka kot prostovoljna učitelja
Računalniška učilnica na gimnaziji Trbovlje. Po dolgih letih znova sedemo v šolske klopi tisti, ki smo jih zapustili že pred mnogimi leti, se zaposlili in se tudi že upokojili. Združila nas je želja, da bi se seznanili z digitalno fotografijo in tako smo se izoblikovali v prijeten šolski kolektiv. Naša učitelja sta študent Miha in gimnazijka Teja. Za šolsko mizo ali pred tablo sta vedno nasmejana in prijazna. Njuno poučevanje je pravo: od lažjega k težjemu. Nikoli se ne jezita, vedno sta nam pripravljena pomagati in se z nami veselita naših uspehov. Marsikaj sta nas že naučila: od tega, da najlepše fotografije nastanejo ob sončnem vzhodu, da ni dobro fotografirati skozi šipo...
Sprejeti socialno pomoč – da ali ne?
Prejemniki socialnih pomoči so v vse večjem dvomu, ali naj sploh sprejmejo pomoč, če pa jo bodo morali dediči po njihovi smrti vrniti državi ali občini? Kaj naj storijo? Ali je tako imenovana socialna država v resnici zgolj nekakšna banka, ki namesto pomoči dodeljuje posojila, ki jih kasneje izterja od dedičev?
Negotovost še povečuje novi zakon o socialno-varstvenih prejemkih, ki naj bi začel veljati s 1. junijem letos. Z njim bodo v sistem socialnega varstva uvrščeni še drugi prejemki, ki doslej niso bili. Tako se zastavljajo številna vprašanja in za odgovore nanje smo se obrnili na mag. Boštjana J. Turka, direktorja Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
-
Desetega aprila bomo na referendumu odločali, ali bomo imeli zakon o malem delu, kakršnega je sprejel državni zbor. Da bi se laže odločili, ali smo za tak zakon ali ne, smo pripravili nekaj osnovnih pojasnil. Zakon ureja tudi delo za upokojence, za kar se že dalj časa zavzemajo njihovi predstavniki.
Malo delo pomeni začasno ali občasno delo, ki je omejeno tako po višini zaslužka, kot tudi po delovnih urah. To je povsem razumljivo, saj malega dela ni mogoče enačiti z delovnim razmerjem in s pravicami, ki izhajajo iz njega. Malega dela ne smemo obravnavati kot nadomestilo za redne oblike zaposlovanja, saj ureja le oblike občasnega in začasnega dela, ki pa lahko vsebujejo tudi posamezne elemente delovnega razmerja. Z malim delom si bodo študentje, brezposelni in upokojenci lahko izboljšali svoj gmotni položaj.
-
Bralka sprašuje, kaj vse je treba postoriti, če kdo umre doma, saj »preprosto ne veš, kaj storiti, kam poklicati, koga mora moraš obvestiti ...«
Podatke smo poiskali pri Pogrebnem podjetju Maribor in v Javnem podjetju Žale.
Ob smrti na domu mora pokojnika pregledati zdravnik, zato je treba v najkrajšem času (po zakonu o matičnem registru pa v 48 urah po smrti) obvestiti pristojno službo. V Mariboru je to mrliško pregledna služba Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca (tel.:02 333 18 88), v Ljubljani pa Inštitut za sodno medicino (tel: 01 524 49 51, mrliške preglede opravljajo za potrebe mestne občine Ljubljana ter občin Brezovica pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani, Dobrova-Horjul, Ig, Polhov Gradec, Škofljica).
Zdravila in alkohol ne gredo skupaj
Alkohol je v naši družbi del tradicije. Uživamo ga zaradi kratkotrajnih učinkov, ki jih ima na možgane: sprosti nas, prežene strahove, razveže jezik, marsikomu prikliče občutek prijetnega razpoloženja. Izmislili smo si različne izgovore in številne priložnosti, ko je preprosto treba piti: ob rojstnih dneh in najrazličnejših družabnih dogodkih, tudi ob naraščaju v domačem ali v sosedovem hlevu, pri večernih debatah s prijatelji pa nam kozarček iz podzavesti izvabi odlične zamisli o tem, kako rešiti gospodarsko krizo in politične razmere.
-
Ljubljana - Po sedmih letih, odkar je nastal prvi osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi in negi, zakon še vedno ni sprejet in ga niti ni v letošnjem programu dela parlamenta. Zato je Skupnost socialnih zavodov Slovenije pripravila alternativen predlog zakona, ki celovito ureja to področje in se, kot pravijo, osredotoča na koristi uporabnikov. Predstavili so ga na konferenci Mestne zveze DU upokojencev Ljubljana – osrednje slovenske zveze. Kot je poudaril Boris Koprivnikar, njihov predlog določa, da naj dolgotrajna oskrba in nega ne bi zajemala...
-
Ljudstvo naj bi bilo nosilec vsake demokratične oblasti, izvoljeni predstavniki naj bi le uresničevali ljudsko voljo. Tako naj bi bilo, stvarne razmere pa so sila daleč od deklariranih načel. V resnici nam vlada razmeroma ozek krog ljudi, ki se ga je prijelo ime »politični razred«.
In kdo so ti »ljudje posebnega kova«, ki odločajo v našem imenu? V naših razmerah so bili to nekdaj člani partijskega vodstva, dandanašnji pa politični razred sestavljajo vodstva političnih strank. V tem primeru se kaj ni dosti spremenilo, razen tega, da je na volitvah mogoče zamenjati vladajoče. Vendar volivci vse manj verjamejo, da bi se zgolj z drugimi imeni v resnici lahko kaj spremenilo, zato je volilna udeležba čedalje manjša, in to ne le pri nas, temveč tudi v drugih državah, kjer so volitve najpomembnejše orodje za kaznovanje nesposobnih voditeljev.