ČLANSTVO V KMETIJSKO-GOZDARSKI ZBORNICI

Bralka je stara 82 let in že 30 let ne obdeluje več kmetije. Poseduje le dva hektarja njiv in travnikov ter tri hektarje gozda, kljub temu vsako leto prejme položnico za plačilo prispevka za članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Bralka meni, da ni nobenega razloga, da mora plačevati članarino, in bi rada izstopila iz zbornice.

 Žal je odgovor zelo preprost: zakon določa obvezno članstvo vseh fizičnih in pravnih oseb, ki so lastniki, zakupniki, uživalci ali imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije in katerih katastrski dohodek presega določeno vrednost (167 evrov). Gre za katastrski in ne za dejanski dohodek od kmetije oziroma kmetijskih zemljišč. Ker je omejitev postavljena tako nizko, ima zbornica več kot 100.000 obveznih članov. Druge zbornice imajo le prostovoljne člane, kmetijsko-gozdarska zbornica pa je ena redkih, za katero zakonodajalec vztraja pri tem, da je članstvo v njej obvezno, čeprav člani dejansko nimajo enakih poklicnih interesov in je njihova edina skupna točka, da so lastniki, zakupniki, uživalci oziroma imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov.

Dobro je vedeti

DELITEV HIŠE PO LOČITVI

Bralka je napisala, da je bil sin lastnik stanovanja, pri nakupu sta mu skupaj z možem pomagala. Potem ko je spoznal sedanjo ženo, je stanovanje prodal in kupnino vložil v novo hišo, zemljišče za hišo sta kupila bralka in njen mož. Žena za hišo finančno ni prispevala, posojilo je najel sin, kot lastnika nepremičnine pa sta se vpisala oba z ženo (vsak do ½). Zdaj se ločujeta in snaha zahteva polovico hiše. Sin bi jo rad izplačal, tako da bi sam postal lastnik celotne hiše in bi tudi prevzel odplačilo kredita, ki se tako ali tako glasi nanj. Bralko zanima, ali je snaha res upravičena do vrednosti polovice hiše in ali se lahko njun vložek v hišo in sinovo stanovanje odšteje od snahine zahteve.

LEGALIZACIJA OBJEKTA

Bralka opisuje, da je bila ob hiši drvarnica, na kateri so zgradili nadstrešek. Nadstrešek so kasneje zasteklili, tako da je postal zimski vrt. Prvotna drvarnica pod zimskim vrtom pa je zdaj klet. Bralko zanima, kaj mora narediti, da bo takšen objekt legalen.

Do nedavnega je bilo mogoče za takšne objekte pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Od decembra lani pa je zadeva malce kompleksnejša, ker je ustavno sodišče zadržalo izvajanje delov zakona, ki so se nanašali na tovrstne načine legalizacije. Trenutno je mogoče dobiti le klasično gradbeno dovoljenje.

RAZDELITEV PREMOŽENJA PO LOČITVI

Bralka je s prvim možem na zemljišču, ki so ji ga dali starši, zgradila hišo. Po ločitvi je hiša pripadla bralki. Čez nekaj let se je drugič poročila in mož se je priselil k njej v to hišo. Kasneje sta skupaj kupila še vikend na morju. Žal tudi ta zakon ni uspešen in bralka se namerava ločiti. Drugi mož ji razlaga, da tokrat hiša ne bo ostala njej, češ da je tudi on vlagal v obnovo in da zato hiša pripada tudi njemu. Glede vikenda pa se sploh noče pogovarjati in misli, da je v celoti njegov. Bralko skrbi, kako bo s tem. Ne bi rada izgubila vsega, vendar pa tudi v zakonu ne bi rada vztrajala le zaradi tega, ker imata skupno premoženje.

Dobro je vedeti

PRIPOSESTVOVANA POT

Bralec je pred 23 leti kupil kmetijsko zemljišče. V kupni pogodbi, ki je bila potrjena pri notarju, je vpisan člen o dostopu do glavne ceste čez majhno dovozno pot, zarisano v načrtu: »Kupec si zagotavlja pravico, prodajalka pa mu priznava služnost vožnje z vsemi vozili in hoje čez parcelo 3 m x 20 m vpisano pri vl. št. k. o. ... v korist vsakokratnega lastnika parcelne št. ...« Prejšnja lastnica je omenjeno parcelo skupaj s še eno gradbeno parcelo podarila svojemu sorodniku. Bralec je novemu lastniku predlagal, da bi omenjeno služnost vpisala kot služnost še v zemljiško knjigo. Sedanji lastnik tega noče, čeprav so po tej poti napeljani tudi vodovod, kabel za telefon in kabelsko omrežje. Bralca zanima, kako naj to uredi. Skrbi ga tudi, kaj bo, če novi sosed proda zemljišče.

DOLOČANJE MEJE MED PARCELAMA

Bralka navaja, da je med njo in sosedi prišlo do spora o poteku meje med parcelami. Bralka skupaj s svojo družino že vse življenje uporablja zemljišče do sosedove škarpe, geometer, ki naj bi odmeril mejo, pa je določil, da poteka katastrska meja približno meter stran od škarpe. Bralka se s tem ne strinja. Zanima jo, kaj lahko naredi, da se bo meja določila tako, kot je bila od vedno.

Bralka govori o postopku ureditve meje. Pri tem postopku geometer najprej izdela elaborat ureditve meje, nato pa brez sodelovanja sosedov opravi meritve in opazovanja na kraju samem, da ugotovi potek katastrske meje. Geodet pri tem lahko označi potek meje. Potem ko ugotovi potek katastrske meje glede na katastrske podatke, izvede tako imenovano mejno obravnavo. To pomeni, da povabi vse lastnike zemljišč, med katerimi se ureja meja, in jih pozove, da pokažejo potek meje v naravi, ter jih seznani s tem, kako poteka meja glede na podatke katastra.

STIKI VNUKA S STARIMI STARŠI

Bralka nam je zaupala žalostno družinsko zgodbo. Sin in snaha (bila sta v zunajzakonskem razmerju) sta se precej »burno« razšla. Snaha se je odselila na drugi konec države in s sabo odpeljala štiriletnega vnuka. Babica in dedek z njim že več kot pol leta nimata nobenih stikov, sam je še premajhen, da bi telefoniral, snaha večinoma ne odgovarja na klice ali najde izgovor, zakaj ne moreta govoriti z vnukom. Zabrusila jima je celo, naj ju pustita na miru. Tudi sin ga je v tem času videl samo dvakrat. Vnuk je bil na babico in dedka zelo navezan, saj je bil pri njiju večkrat v varstvu, tudi prespal je pri njiju. Zelo ga pogrešata in zagotovo tudi on njiju, pravi bralka. Zato jo zanima, kakšne pravice sploh imata z možem kot babica in dedek in kako jih lahko uveljavljata.

Dobro je vedeti

PRODAJA DEDNEGA DELEŽA

Ob dedovanju so se bralka in njeni bratje dogovorili, da bodo imeli predkupno pravico, če bi se kdo od njih kdaj odločil, da proda svoj delež, ki ga je pridobil na kmetiji. Zavezali so se tudi, da bodo skupaj še naprej obdelovali kmetijo. Brat kmetije ne obdeluje več. Svoj delež hoče prodati. Bralka bi rada to preprečila, saj si ne želi, da bi na kmetijo prišel še kdo drug.

Bralka ima dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko poskrbi, da kmetija oziroma bratov del ne bo prodan komu tretjemu. Predkupno pravico ima tako na podlagi dednega dogovora kot tudi na podlagi dejstva, da je solastnica. Solastnik ima namreč vedno predkupno pravico, ne glede na to, ali je to dogovorjeno s pogodbo ali ne. Če bo brat prodajal svoj delež na posamezni parceli ali na vseh parcelah, mora o tem obvestiti druge solastnike. Kot predkupne upravičence jih mora o prodaji obvestiti pisno s priporočeno pošto. Navesti mora tudi pogoje prodaje ter jim ponuditi, da lahko nepremičnino kupijo pod enakimi pogoji.

Dobro je vedeti 

DEDOVANJE NOVE SNAHE

Bralkin sin se je pred leti ločil. Z njim sta v stanovanju, ki je v njeni hiši, ostala njegova sinova, hči pa se je preselila k materi, bivši sinovi ženi. Sin se je nato vnovič poročil in zdaj namerava urediti mansardo v bralkini hiši. Bralko pa skrbi, ali bo nova snaha dedovala po njem, če bi umrl pred njo, in tako prikrajšala bralkine vnuke. Zanima jo tudi, ali bo sedanja snaha lahko uveljavila nujni dedni delež ali se mu odpovedala ter kako je s tako imenovano predporočno pogodbo.