Dobro je vedeti

PRODAJA DEDNEGA DELEŽA

Ob dedovanju so se bralka in njeni bratje dogovorili, da bodo imeli predkupno pravico, če bi se kdo od njih kdaj odločil, da proda svoj delež, ki ga je pridobil na kmetiji. Zavezali so se tudi, da bodo skupaj še naprej obdelovali kmetijo. Brat kmetije ne obdeluje več. Svoj delež hoče prodati. Bralka bi rada to preprečila, saj si ne želi, da bi na kmetijo prišel še kdo drug.

Bralka ima dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko poskrbi, da kmetija oziroma bratov del ne bo prodan komu tretjemu. Predkupno pravico ima tako na podlagi dednega dogovora kot tudi na podlagi dejstva, da je solastnica. Solastnik ima namreč vedno predkupno pravico, ne glede na to, ali je to dogovorjeno s pogodbo ali ne. Če bo brat prodajal svoj delež na posamezni parceli ali na vseh parcelah, mora o tem obvestiti druge solastnike. Kot predkupne upravičence jih mora o prodaji obvestiti pisno s priporočeno pošto. Navesti mora tudi pogoje prodaje ter jim ponuditi, da lahko nepremičnino kupijo pod enakimi pogoji.

Dobro je vedeti 

DEDOVANJE NOVE SNAHE

Bralkin sin se je pred leti ločil. Z njim sta v stanovanju, ki je v njeni hiši, ostala njegova sinova, hči pa se je preselila k materi, bivši sinovi ženi. Sin se je nato vnovič poročil in zdaj namerava urediti mansardo v bralkini hiši. Bralko pa skrbi, ali bo nova snaha dedovala po njem, če bi umrl pred njo, in tako prikrajšala bralkine vnuke. Zanima jo tudi, ali bo sedanja snaha lahko uveljavila nujni dedni delež ali se mu odpovedala ter kako je s tako imenovano predporočno pogodbo.

PRAVICA DO ODLOČANJA O ZDRAVLJENJU

Bralka je hudo zbolela. Občutek ima, da ji nobeno zdravljenje ne pomaga in da je vse skupaj le mučno poskušanje podaljševanja njenega življenja. Z zdravniki se je že večkrat pogovarjala o tem, da se ne bi več zdravila. Svojci temu nasprotujejo, predvsem pa ji poskušajo vzbuditi občutek, da se ne sme vdati in da je nekako dolžna, da se zdravi, ne glede na to, kako se sama pri tem počuti.

Pravico do odločanja o zdravljenju ima le bralka in ne morda njeni svojci ali zdravniki. Bralka je tista, ki sme edina odločati o tem, ali se bo zdravila in na kakšen način.

SPREMEMBA MEJE

Bralka je podedovala posestvo, ki ga sestavlja več parcel. Posestvo je v družinski lasti že več generacij. Vsa leta pri uporabi parcel ni bilo nobenih težav, pred časom pa je sosednje zemljišče kupil nov lastnik, ki zahteva, da se meja spremeni. Trdi namreč, da naj bi meja potekala bistveno bolj v posest naše bralke. Zanima jo, kako naj uredijo mejo.

Mejni spori so eni neprijetnejših sporov med sosedi. Navadno eden izmed sosedov želi, da se stanje, kakršno je bilo, spremeni, tako da se spremeni dosedanji potek meje. Dostikrat se tudi katastrska meja, to je tista meja, ki je zapisana na geodetski upravi, in meja, kot poteka v naravi, razlikujeta. Eden izmed razlogov je v nenatančnosti meritev, ki so bile opravljene na primer pred desetletji ali celo stoletje in več nazaj, drugi pa, da so se preprosto nepremičnine začele drugače uživati, včasih v dogovoru med sosedi, včasih brez tega dogovora.

SPORI ZARADI GROBA

Bralka je v hudem sporu z otroki pokojnega partnerja. Niso se namreč mogli dogovoriti, kako bo s pokopom pokojnega, zdaj pa o tem, kdo bo najemnik groba. Bralka je pokojnega hotela pokopati v svoj grob, po več zapletih so ga nato pokopali v nov grob, o katerem hoče odločati sin. Bralka pa bi bila rada najemnica groba in bi postavila spomenik, ki ga je izbrala.

Zdi se, da so spori glede pokopa redki, vendar žal ni tako. Vse pogostejši so, večinoma zaradi tega, ker se je pokojni že desetletja pred smrtjo preselil iz domačega kraja, tako da družinski ali že kar rodbinski grob ni ustrezen, ali ker partner, s katerim je živel pred smrtjo, ni starš otrok. Včasih pride do spora tudi zaradi načina pokopa. Eni bi na primer želeli klasičen pokop, drugi raztros pepela.

Dobro je vedeti

ODPOVED DEDOVANJU

Bralec je po ločitvi od žene pred leti spoznal novo partnerico. Poročila se nista, živita pa skoraj ves čas skupaj. Tako bralčevi otroci kot tudi otroci njegove partnerice so dokaj nenaklonjeni njuni zvezi. Bralec sklepa, da zato, ker jih skrbi, kako bo z dedovanjem. Otroci bi namreč radi, da vse dedujejo le oni. Bralec si sploh ne želi dedovati po partnerici, tudi partnerica si ne želi dedovati po njem. Oba pa bi rada, da se otroci ne bi vtikali v njun odnos zaradi strahu, da bodo prikrajšani pri morebitnem dedovanju.

OPOROKA S POGOJEM O PREŽIVLJANJU

Oče in mama sta v oporoki določila, da po smrti vse njuno premoženje preide na enega od treh sinov, in sicer pod pogojem, da do smrti poskrbi zanju v finančnem smislu, saj mama nima pokojnine, oče pa le skromno pokojnino. Sin je poročen in ima dva polnoletna otroka. Očeta zanima, kdo bi bil dolžan finančno poskrbeti zanju, če bi ta sin slučajno umrl prej kot ona dva.

Žal dogovor, kot ga opisuje bralec, nima pravnega učinka. Dogovor o preživljanju mora namreč biti sklenjen v obliki pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ta mora biti sklenjena pred notarjem v posebni obliki, to je v obliki notarskega zapisa. Če ni sklenjena na tak način, ni pravno zavezujoča. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca) v zameno za to, drugi (na primer bralec) pa v pogodbi izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene rabi in uživanju nepremičnin, njihova izročitev pa je odložena do njegove smrti.

DEDOVANJE OTROK IZ PRVEGA ZAKONA

Bralka je imela težko otroštvo. Oče je bil nasilen, še po njeni polnoletnosti je zahteval, da mu izroča ves zasluženi denar. Enako je ravnal tudi z njenimi sorojenci in materjo. Ker otrokom ni pustil, da bi spali v domači hiši, so si na dvorišču postavili svojo hišo. Vendar je bil tudi na tej vpisan oče kot edini lastnik. Po materini smrti se je oče drugič poročil. Z otroki je prekinil vse stike. Oče je pred kratkim umrl. Že pred njim je umrla njegova druga žena, ki je imela hčer, ta pa naj bi podedovala vso zapuščino po svoji mami in po bralkinem očetu. Bralko zanima, ali lahko dedujejo tudi otroci iz prvega zakona.

ZAPUŠČINA VNUKU

Bralka bi rada skupaj z možem premoženje zapustila vnuku, ki je še mladoleten. Otroci so namreč dobro preskrbljeni in ne potrebujejo ničesar. Bralka bi najrajši napisala oporoko, vendar želi, da bi vnuk po njeni smrti ali po smrti njenega moža skrbel za tistega od njiju, ki bo ostal sam. Zanima jo, kako naj to uredita.

Bralka ima več možnosti, vendar se mora najprej pogovoriti z vnukom, kaj je dejansko pripravljen prevzeti nase. Dokler je vnuk mladoleten, ga zastopajo njegovi starši, praviloma pa tudi ne more biti sklenjena pogodba, ki bi ga kakor koli bremenila. S sklepanjem morebitne pogodbe o dosmrtnem preživljanju z vnukom bi bilo tako treba praviloma počakati do njegove polnoletnosti, nato pa je sklenitev takšne pogodbe odvisna tako od želja in volje bralke in njenega moža kot od želja in volje vnuka.

VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO

Bralka kupuje nepremičnino. V ta namen je prodajalcu že nakazala aro in dogovorila sta se, da bo v dveh mesecih plačala tudi preostanek kupnine, nato pa se bo lahko vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica. Bralko skrbi, kaj se bo zgodilo, če prodajalec morda vmes umre. Ali se bo sploh še lahko vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica in kaj bodo storili dediči?

Plačilo are praviloma pomeni, da je s tem pogodba sklenjena. Ara je namreč znamenje tega, da so pogodbene obveznosti dogovorjene in dorečene. Vendar se pogosto beseda ara uporablja v drugačnem smislu, in sicer kot skesnina. O skesnini govorimo takrat, kadar se plača dogovorjeni znesek in se hkrati dogovori, da bo kupec prodajalcu pustil ta znesek, če se bo kasneje premislil in ne bo sklenil pogodbe o nakupu nepremičnine. Če pa se premisli prodajalec, pa je ta dolžan kupcu vrniti dvakratnik prejetega zneska, torej najprej sam znesek, potem pa kot kazen za odstop od namena prodaje še enako vrednost. Bistvena razlika med aro in skesnino je torej v tem, da pri ari odstop ni mogoč, pri skesnini pa je mogoče odstopiti proti plačilu določenega zneska.