Pravni nasvet
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
DENARNO NADOMESTILO
Podjetje se prestrukturira, zato bralec pričakuje odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Zanima ga, do kolikšnega denarnega nadomestila bi bil upravičen na Zavodu za zaposlovanje, kjer še ni bil, in za koliko časa. Pri starosti 52 let ima 26 let delovne dobe.
Prvi pogoj za priznanje denarnega nadomestila je, da delavcu ne preneha delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi ter da ima zadostno zavarovalno dobo, in sicer najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih.
Na pokojninska vprašanja odgovarjata Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
DELNA POKOJNINA IN INTERVENTNI ZAKON
Zavarovanka je leta 2024 izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar je ostala obvezno zavarovana za sedem ur dnevno in se delno upokojila. Za to se je odločila, ker je bila v tem letu izvedena redna uskladitev pokojnin v višini 8,8 odstotka, ki bi se ji ob upokojitvi upoštevala. Zanima jo, ali interventni zakon predvideva varovalke za obstoječe zavarovance, ki imajo pravico do delne pokojnine ob upokojitvi.
Zavarovanka pravilno ugotavlja, da je bil maja v Državnem zboru RS sprejet Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki med drugim posega tudi na področje pokojninskega sistema. Ob pisanju tega odgovora zakon še ni začel veljati, saj še ni bil objavljen v Uradnem listu, vendar je pomembno poudariti predvideno novost. Po ZIURS se črta institut izplačila dela pokojnine ter na novo ureja institut dvojnega statusa in izplačila stotih odstotkov pokojnine, možnost delne pokojnine pa se ohranja le še za zavarovance, ki bodo izpolnili...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
IZPLAČILO POKOJNINSKIH BONOV
Bralec je skupaj z ženo leta 2000 kupil pokojninske bone. Letos se je zakon spremenil tako, da je ta sredstva mogoče dvigniti tudi v enkratnem znesku. Bralčeva žena je nekaj dni po uveljavitvi spremembe zakona umrla, še preden je uveljavila pravico, zato je namesto nje poskušal upravičenje uveljaviti bralec kot njen mož in dedič, vendar so na zavarovalnici izplačilo zavrnili, ker je žena umrla. Bralec se zaradi tega počuti zelo opeharjenega, saj sta v bone vložila precej svojih sredstev.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetimaj '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
IZREDNA ODPOVED DELAVCA
Delodajalec, pri katerem je bralec zaposlen že 12 let, zadnje mesece zamuja z izplačilom plače. Zanima ga, ali ima možnost podati delodajalcu odpoved, kakšne pravice mu pri tem pripadajo in kako začeti postopek.
Iz 111. člena Zakona o delovnih razmerjih izhaja, da lahko pod določenimi pogoji tudi delavec poda delodajalcu izredno odpoved. Zakonsko določeni razlogi, ki se nanašajo na neizpolnjevanje finančnih obveznosti delodajalca do delavca, so podani, če:
Na pokojninska vprašanja odgovarjata svetovalca iz Zpiza Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetimaj '26Pravni nasvet Pokojnine
VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE, ODMERJENE OD NAJNIŽJE POKOJNINSKE OSNOVE
Bralka skoraj ves čas dela prejema minimalno plačo. Boji se, da bo zaradi podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 na 40 minus 5 let prejela pokojnino, s katero ne bo mogla preživeti, čeprav namerava delati vsaj 40 let, ki jih bo dopolnila šele leta 2035. Zanima jo, kolikšna bo njena pokojnina v primerjavi s sedanjo plačo.
Podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 let postopno od leta 2028 do 2035 na 40 let, pri čemer se bo lahko izločilo do pet najmanj ugodnih let, ne bo negativno vplivalo na višino pokojnine za vse, ki bi jim že zdaj pokojnino odmerili od najnižje pokojninske osnove. V to kategorijo spada tudi zavarovanka, ki v celotni delovni dobi prejema nizko plačilo za opravljeno delo. Za te zavarovance bo postopen dvig odmernega odstotka od leta 2028 do 2035, ko bo za 40 let pokojninske dobe znašal 70 (ta odmerni odstotek bo veljal...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetimaj '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU
Bralka namerava skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Po eni strani zato, ker želi formalizirati dejstvo, da zanjo skrbi predvsem mlajša hči, po drugi pa želi s to pogodbo preprečiti, da bi starejša hči po njeni smrti dedovala hišo, v kateri prebiva skupaj z mlajšo hčerko in njeno družino. Bralko zanima, ali je to v redu in kaj mora storiti.
Zakon določa, da se s pogodbo o dosmrtnem preživljanju preživljavec (mlajša bralkina hči) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca – bralko), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, namenjene za rabo in uživanje nepremičnin (na primer hišo, v kateri živi bralka skupaj z mlajšo hčerjo in njeno družino), pri čemer je izročitev premoženja odložena do smrti izročitelja.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetiapril '26Pravni nasvet
POPOLDANSKI S. P.
Bralcu se bo kmalu izteklo denarno nadomestilo, zato si že išče službo. Če mu je ne bo uspelo dobiti, se namerava podati na samostojno pot, saj mu do upokojitve manjka še kar nekaj let. Razmišlja, da bi odprl le popoldanski s. p.
Če bralec najde zaposlitev v času prejemanja denarnega nadomestila in je starejši od 59 let, bi do konca obdobja, za katero mu je bilo nadomestilo priznano, vendar ne dlje kot 12 mesecev, poleg plače prejemal še 40 odstotkov nadomestila. Če iskanje službe ne bo uspešno in se bralec odloči odpreti s. p. že v času prejemanja denarnega nadomestila, se mu to preneha izplačevati.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetiapril '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
ČEZMEREN HRUP
Bralka stanuje v neposredni bližini srednje šole, na kateri izvajajo tudi pouk za program gozdarstva. To pomeni vsakodnevno žaganje z motornimi žagami in prevoze z velikimi traktorji. Pripravljajo skladovnice drv, ki jih nato odpeljejo različni odjemalci. Bralka meni, da gre za dodatno dejavnost šole, ki verjetno s prakso dijakov nima veliko skupnega. Piše, da se na družinskem odprtem dvorišču ni mogoče zadrževati, saj je hrup tako glasen, da se niti med seboj ne morejo pogovarjati, poleg tega jim povzroča donenje v ušesih in posledično v celotni glavi. Okna stanovanjskih hiš morajo imeti vedno zaprta, kljub temu se nadležni zvoki slišijo v notranjost. Navaja še, da so o tem obvestili ravnatelja, ki se strinja, da je hrupa preveč, in je obljubil, da bodo zgradili zvočni zid. Te obljube do danes še ni izpolnil. Bralko zanima, kako naj sproži uradni postopek za zmanjšanje hrupa, koga naj kontaktira in kakšna je zakonska podlaga za uveljavljanje čezmernega hrupa.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetifebruar '26Pravni nasvet
Svetujejo vam
DOPLAČEVANJE BIVANJA V DOMU
Bralec piše, da bo verjetno potreboval nastanitev v domu za starejše, vendar ga skrbi, kako bo plačeval oskrbo, saj ima majhno pokojnino. S sinom je v sporu in že dolgo nimata stikov. Zanima ga, ali je sin morda dolžan prispevati za njegovo preživljanje oziroma ali bo to storila občina.
Kako se bo razvil sistem dolgotrajne oskrbe, je težko napovedovati. Trenutno je največja težava ta, da je prostora v domovih za starejše bistveno manj, kot je zanimanja za sprejem. Če bo bralec sprejet v dom starejših, sta v prvi vrsti vir za plačilo njegova pokojnina in zavarovanje za primer dolgotrajne oskrbe. Nadalje pa je seveda zavezanec za plačilo tudi njegov sin. Zakon namreč določa, da mora polnoleten otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kolikor časa so starši dejansko preživljali njega. Zakon določa še, da polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetifebruar '26Pravni nasvet
PRAVICA DO NADOMESTILA
Bralec je v začetku leta zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dobil odpoved iz razloga nesposobnosti. Odpovedni rok se mu izteče sredi februarja. Čeprav že išče službo, se lahko zgodi, da se bo prijavil na zavodu za zaposlovanje. Zanima ga, do kolikšnega nadomestila bo upravičen in koliko časa bi ga lahko prejemal. Do upokojitve mu ob starosti 58 let in 36 letih pokojninske dobe manjkajo še štiri leta.
Najprej vse pohvale bralcu, da si išče zaposlitev že v času odpovednega roka, in glede tega je dobro vedeti, da ima v takem primeru tudi ugodnosti zaradi iskanja nove zaposlitve, in sicer pravico do plačane odsotnosti z dela v obsegu dveh ur na teden. Prav tako pa mu mora delodajalec v času odpovednega roka omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela.
