Pravni nasvet
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijulij '25Pravni nasvet
KONKURENČNA KLAVZULA
Bralcu se obeta nova zaposlitev. Novi delodajalec mu je že predstavil bistvene značilnosti delovnega procesa, omenil pa je tudi, da za zaposlene velja konkurenčna klavzula. Zanima ga, kakšne so njene osnovne značilnosti.
V primerjavi s konkurenčno dejavnostjo, ki je zakonska prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti in velja med trajanjem delovnega razmerja, je konkurenčna klavzula pogodbena klavzula in torej materija, ki je lahko dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi in velja za obdobje po prenehanju zaposlitve.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetijulij '25Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
DEL HIŠE JE NA SOSEDNJEM ZEMLJIŠČU
Bralka je skupaj z možem pred skoraj petdesetimi leti zgradila hišo, zanjo je pridobila vsa potrebna dovoljenja. Pred nekaj leti pa je ugotovila, da je hiša dejansko postavljena tako, da del sega na sosednje zemljišče. To je v solasti več oseb, ki za to dejstvo niso vedele, saj tega zemljišča niti ne uporabljajo. Zdaj pa so nekateri izrazili zahtevo, da naj odkupi ta del zemljišča za precejšnjo ceno, ali pa bodo zahtevali, da odstrani hišo. Bralko skrbi, kaj lahko naredi.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijunij '25Pravni nasvet
UPRAVIČENOST DO ODPRAVNINE
Bralca zanima, v katerih primerih prenehanja zaposlitve je zaposleni upravičen do odpravnine.
Glede na to, da je vprašanje zastavljeno zelo na splošno, tudi v odgovorih pojasnjujem predvsem osnovne značilnosti in pogoje za morebitno uveljavitev odpravnine pri posamičnih načinih prenehanja zaposlitve. Pri nekaterih najpogostejših primerih prenehanja zaposlitve nameravam pogoje za uveljavitev odpravnine podrobneje obrazložiti kasneje.
Če zaposlitev traja več kot eno leto, pripada zaposlenemu pravica do odpravnine v primerih, ko delodajalec poda odpoved iz naslednjih razlogov: iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti, »razloga invalidnosti«, ko delodajalec za delavca invalida nima ustreznega delovnega mesta.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetijunij '25Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Bralka se razhaja z možem. Predvideva, da bo ločitev naporna in tudi zelo zahtevna. Do zdaj je delala doma in pomagala možu v njegovem podjetju. Boji se, da ne bo imela sredstev, da bi si lahko privoščila pomoč odvetnika. Zanima jo, kaj lahko stori.
V takšnem primeru bi vsekakor svetoval, da zaprosi za brezplačno pravno pomoč. To je poseben ukrep, pri katerem država iz proračuna pokrije stroške za odvetniško delo, za sodne takse in tudi za delo izvedencev, če je to potrebno. Na ta način se poskuša zagotoviti možnost ustreznega sodnega varstva in uveljavljanja pravic v sodnih postopkih tudi osebam, ki si tega sicer finančno ne bi mogle privoščiti.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetimaj '25Pravni nasvet
BOLNIŠKI STALEŽ IN ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI
Bralca zanima, ali mu lahko delodajalec poda odpoved zaradi poslovnih težav, tudi če je v bolniškem staležu. Razmišljal je že, da bi sam dal odpoved, saj se mu obeta nova služba, a ker ga čaka operacija, zaradi katere bo nezmožen za delo vsaj nekaj mesecev, z njo odlaša. Zanima ga še, kakšen je pomen bolniške na podano odpoved tako z ene kot tudi z druge strani.
Obstoj bolniškega staleža ne predstavlja nikakršne ovire za podajo odpovedi – ali jo poda delavec ali pa jo poda delodajalec. Predvsem zadnje je marsikateremu bralcu morda tuje. Prav tako obstoj bolniškega staleža ne vpliva na nemoten tek odpovednega roka. V odpovedni rok se štejejo koledarski, ne delovni dnevi.
APRILSKA NAGRADNA KRIŽANKA – IZŽREBANCI
maj '25Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet
Geslo nagradne križanke št. 4 se pravilno glasi: RASTEM S CHIARO.
Izžrebani reševalci nagradne križanke:
1. do 4. nagrado – knjižne pakete v vrednosti 40 evrov Založbe Chiara iz Ljubljane – prejmejo Veronika Rehar, Petrovče, Anita Rabič, Mojstrana, Ana Nuša Okorn, Kranj, in Rozalija Jamnik, Ljubljana Šentvid; 5. in 6. nagrado – paket v vrednosti 30 evrov – prejmeta Betka Šterbenc, Ljubljana Šentvid, in Vesna Rustja, Novo mesto; 7. in 8. nagrado – paket v vrednosti 20 evrov – pa prejmeta Jošt Rupnik, Črni Vrh nad Idrijo, in Marija Andrejčič, Straža.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetiapril '25Pravni nasvet
ODMERA LETNEGA DOPUSTA
Bralec je od novega delodajalca dobil obvestilo o letnem dopustu za leto 2025, a mu je priznanega manj dopusta kot pri prejšnjem delodajalcu. Zanima ga, kako naj ugotovi, ali je odmera pravilna.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 159. členu določa, da ima vsak delavec pravico do letnega dopusta najmanj štiri delovne tedne. Minimalno število dni dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu. Polni tedenski delovni čas v obsegu 40 ur je lahko razporejen na štiri, pet ali šest dni. Glede na navedbo bralca v vprašanju, da mu za letošnje leto pripada 20 dni dopusta, je mogoče zaključiti, da je njegov delovni teden petdnevni.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetiapril '25Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
LASTNIŠTVO STANOVANJA PO RAZVEZI
Bralka se je že pred več kot 15 leti ločila od tedanjega moža. V času zakona sta kupila stanovanje, ki je v zemljiški knjigi napisano samo na moža. Ker je imela obrt, je zaslužila več kot mož. Ob razvezi nista delila premoženja, po nekakšnem tihem dogovoru je mož ostal v stanovanju, bralka pa se je preselila v hišo, ki jo je podedovala po starših. Bralka ne bi rada ponovno začela sporov z bivšim možem, sedanji partner pa jo nagovarja, da ji pripada tudi stanovanje in naj to uredi. Otroci se o tem nočejo pogovarjati.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetimarec '25Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
DEDOVANJE PO ZAKONCU
Bralec nam je pisal, da sta z ženo že precej v letih, brez otrok in s kar nekaj brati in sestrami ter obilico nečakov in nečakinj, s katerimi pa nimata tako rekoč nobenih stikov. Bralca zanima, kako je glede dedovanja enega ali drugega v primeru, ko oporoka ni narejena, in v primeru, ko pokojni z oporoko zapusti vse svoje imetje svojemu možu oziroma ženi.
Zakon o dedovanju določa, da so nujni dediči pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Pri tem so nujni dediči razdeljeni v več dednih razredov, tako da v prvem dednem redu dedujejo otroci oziroma vnuki in zakonec. Če zapustnik nima svojih otrok oziroma vnukov, potem zakonec deduje skupaj s starši pokojnega v drugem dednem redu. V drugi dedni red sodijo starši zapustnika in njihovi potomci, torej bratje in sestre, če so starši že pokojni, oziroma nečaki in nečakinje, če so tudi bratje in sestre že pokojni. V tretji dedni red pa sodijo babice in dedki zapustnika in njihovi potomci. Dedni redi se med seboj izključujejo, tako da če pride do dedovanja v prvem dednem redu, potem ni dedovanja v drugem, če pa pride do dedovanja v drugem dednem redu, potem seveda ni dedovanja v tretjem dednem redu.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetifebruar '25Pravni nasvet
PRAVICA DO STANOVANJA PO LOČITVI
Bralkina hči se je pred več kot desetimi leti poročila. Z možem sta si uredila hišo v mansardi. Lastniki hiše so moževi starši, vendar je bila mansarda pred tem končana le do tretje gradbene faze. Bralkina hči je tako z možem dokončala gradnjo in v tem stanovanju tudi živi. Moževi starši so obljubljali, da bodo polovico hiše in tako tudi mansardo prepisali na mlada zakonca, vendar do tega ni prišlo. Zdaj se bralkina hči ločuje in zanima jo, kakšne so njene pravice v zvezi s tem stanovanjem, v katero je vsa leta vlagala svoj zaslužek, zdaj pa od nje pričakujejo, da se bo odselila in da ne bo ničesar dobila.
