Pravni nasvet
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetiapril '25Pravni nasvet
ODMERA LETNEGA DOPUSTA
Bralec je od novega delodajalca dobil obvestilo o letnem dopustu za leto 2025, a mu je priznanega manj dopusta kot pri prejšnjem delodajalcu. Zanima ga, kako naj ugotovi, ali je odmera pravilna.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 159. členu določa, da ima vsak delavec pravico do letnega dopusta najmanj štiri delovne tedne. Minimalno število dni dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu. Polni tedenski delovni čas v obsegu 40 ur je lahko razporejen na štiri, pet ali šest dni. Glede na navedbo bralca v vprašanju, da mu za letošnje leto pripada 20 dni dopusta, je mogoče zaključiti, da je njegov delovni teden petdnevni.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetiapril '25Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
LASTNIŠTVO STANOVANJA PO RAZVEZI
Bralka se je že pred več kot 15 leti ločila od tedanjega moža. V času zakona sta kupila stanovanje, ki je v zemljiški knjigi napisano samo na moža. Ker je imela obrt, je zaslužila več kot mož. Ob razvezi nista delila premoženja, po nekakšnem tihem dogovoru je mož ostal v stanovanju, bralka pa se je preselila v hišo, ki jo je podedovala po starših. Bralka ne bi rada ponovno začela sporov z bivšim možem, sedanji partner pa jo nagovarja, da ji pripada tudi stanovanje in naj to uredi. Otroci se o tem nočejo pogovarjati.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetimarec '25Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
DEDOVANJE PO ZAKONCU
Bralec nam je pisal, da sta z ženo že precej v letih, brez otrok in s kar nekaj brati in sestrami ter obilico nečakov in nečakinj, s katerimi pa nimata tako rekoč nobenih stikov. Bralca zanima, kako je glede dedovanja enega ali drugega v primeru, ko oporoka ni narejena, in v primeru, ko pokojni z oporoko zapusti vse svoje imetje svojemu možu oziroma ženi.
Zakon o dedovanju določa, da so nujni dediči pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Pri tem so nujni dediči razdeljeni v več dednih razredov, tako da v prvem dednem redu dedujejo otroci oziroma vnuki in zakonec. Če zapustnik nima svojih otrok oziroma vnukov, potem zakonec deduje skupaj s starši pokojnega v drugem dednem redu. V drugi dedni red sodijo starši zapustnika in njihovi potomci, torej bratje in sestre, če so starši že pokojni, oziroma nečaki in nečakinje, če so tudi bratje in sestre že pokojni. V tretji dedni red pa sodijo babice in dedki zapustnika in njihovi potomci. Dedni redi se med seboj izključujejo, tako da če pride do dedovanja v prvem dednem redu, potem ni dedovanja v drugem, če pa pride do dedovanja v drugem dednem redu, potem seveda ni dedovanja v tretjem dednem redu.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetifebruar '25Pravni nasvet
PRAVICA DO STANOVANJA PO LOČITVI
Bralkina hči se je pred več kot desetimi leti poročila. Z možem sta si uredila hišo v mansardi. Lastniki hiše so moževi starši, vendar je bila mansarda pred tem končana le do tretje gradbene faze. Bralkina hči je tako z možem dokončala gradnjo in v tem stanovanju tudi živi. Moževi starši so obljubljali, da bodo polovico hiše in tako tudi mansardo prepisali na mlada zakonca, vendar do tega ni prišlo. Zdaj se bralkina hči ločuje in zanima jo, kakšne so njene pravice v zvezi s tem stanovanjem, v katero je vsa leta vlagala svoj zaslužek, zdaj pa od nje pričakujejo, da se bo odselila in da ne bo ničesar dobila.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetifebruar '25Pravni nasvet
KDAJ STAREJŠI DELAVEC NI VAROVAN PRED ODPOVEDJO POGODBE?
V prejšnji reviji sem pojasnil, kdaj je ta kategorija zaposlenih varovana pred odpovedjo iz poslovnih razlogov, in napovedal, da bom v tokratni pojasnil, kdaj pa takšno varstvo pred odpovedjo ne velja.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 114. člena dopušča nekaj izjem, ko je mogoče podati zakonito odpoved iz poslovnih razlogov, in sicer v primeru:
- če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino;
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijanuar '25Pravni nasvet
ODPOVED POGODBE STAREJŠEMU DELAVCU
V kovinskopredelovalnem podjetju delodajalec zaradi občutnega zmanjšanja naročil napoveduje odpuščanja. Bralec je star več kot 55 let in ima status starejšega delavca. Zanima ga, ali ga mora kljub temu skrbeti pred napovedanim odpuščanjem.
Glede na podatek, da je delavec že dopolnil starost 55 let, je njegovo predvidevanje, da ima status starejšega delavca sicer pravilno, toda tak status mu še ne daje pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kot ga je tak status dajal po starem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Status starejšega delavca ima namreč po 197. členu novega ZDR-1 tisti, ki je star 55 let ali več, in to ne glede na dopolnjeno delovno dobo. Tak cenzus velja tako za moške kot za ženske. Starejši delavec je že na podlagi zakona upravičen do treh dodatnih dni letnega dopusta, delodajalec pa mu na primer brez njegovega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetijanuar '25Pravni nasvet
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Bralka ima več neurejenih pravnih razmerij v zvezi s sosedi. Meni, da je čas, da se stvari uredijo, da ne bodo še njeni potomci obremenjeni s tem. Že pred leti je poskušala doseči dogovor glede delitve zemljišča ob dvostanovanjski stavbi, v kateri živi, pa ni bila uspešna. Za ureditev bi morala vložiti predlog na sodišče, vendar je ugotovila, da so stroški zelo veliki in jih ne bi zmogla plačati, tako da je takrat to namero opustila. Zdaj razmišlja, ali bi lahko dobila tako imenovano brezplačno pravno pomoč za ureditev teh zadev.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetidecember '24Pravni nasvet
PRENEHANJE DEJAVNOSTI
Bralka je samostojna podjetnica in ima že izpolnjene pogoje za upokojitev. Pred letom dni je zaposlila sorodnico, ki je bila pripravljena prevzeti šiviljsko dejavnost, vendar za prevzem ni več zainteresirana. Zaradi napovedi, da utegne biti upokojitev v naslednjem letu manj ugodna, se je odločila, da že letos preneha opravljati dejavnost. Na kaj naj bo pozorna?
Za ureditev razmerja z zaposleno je treba podati odpoved zaradi zapiranja dejavnosti po 107. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pri taki odpovedi je odpovedni rok fiksen in traja 30 dni, in to ne glede na trajanje zaposlitve pri tej delodajalki kot tudi ne glede na skupno delovno dobo zaposlene.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Dobro je vedetinovember '24Pokojnine Pravni nasvet
ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE
Bralko zanima odmera invalidske pokojnine, glede na to, da bo kmalu stara 61 let in ima že 38 let in šest mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja. Predvideva, da bi bila njena invalidska pokojnina nižja od zagotovljene pokojnine, zato bi želela imeti 40 let pokojninske dobe, da bi pridobila zagotovljeno pokojnino.
Invalidska pokojnina se v primeru nastanka invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela odmeri od pokojninske osnove v odstotku, kot če bi šlo za uveljavitev starostne pokojnine. Zakon pa določa ugodnejšo odmero invalidske pokojnine, če je zavarovanec postal invalid pred dopolnjenim 65. letom starost, in sicer je najnižji odstotek odmere od pokojninske osnove 41 odstotkov. Če je invalidnost nastopila po dopolnitvi 65. leta starosti, pa je odstotek enak kot pri odmeri starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe, in sicer znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetinovember '24Pravni nasvet
ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI
Bralec je invalid tretje kategorije in ima priznano pravico do dela s polovičnim delovnim časom. Zaradi invalidnosti od Zpiza prejema invalidsko nadomestilo. Čez nekaj mesecev bo izpolnil pogoje za upokojitev. Zanima ga, ali bo upravičen do samo polovične odpravnine ali do enake, kot jo dobijo drugi, ki delajo s polnim delovnim časom.
Po določbi 132. člena zakona o delovnih razmerjih je delavec, ki je pri delodajalcu, od katerega odhaja v pokoj, zaposlen najmanj pet let, upravičen do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše. Ta zakonska določba pride v poštev, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Pri tem je treba opozoriti, da je tozadevno drugačna ureditev lahko za delavca tako bolj ugodna (kar je prevladujoče pravilo pri določanju pravic zaposlenih v relaciji med zakonom in kolektivno pogodbo) kot tudi manj ugodna. To velja ne le glede višine odpravnine, ampak lahko tudi glede določitve zahtevanega trajanja zaposlitve pri zadnjem delodajalcu.
