Pravni nasvet
Na pokojninska vprašanja odgovarjata svetovalca iz Zpiza Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetinovember '26Pravni nasvet Pokojnine
VDOVSKA POKOJNINA OB VNOVIČNI POROKI
Sedemdesetletna upokojena bralka prejema vdovsko pokojnino. Ker se namerava znova poročiti, jo zanima, ali bo še naprej upravičena do vdovske pokojnine.
Po veljavnem zakonu, ki ureja področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPIZ‑2), je vdovska pokojnina pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu ali zunajzakonskemu partnerju po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine. Pod določenimi pogoji pa pripada tudi razvezanemu zakoncu ali nekdanjemu zunajzakonskemu partnerju.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetinovember '26Pravni nasvet
KRATKOTRAJNO DELO
Bralčev sin je pred kratkim odprl podjetje kot samostojni podjetnik. Ker je začetek težak, bi mu radi občasno priskočili na pomoč družinski člani (starša, njegova zunajzakonska partnerica ter brat in sestra in mladoletni sin). Zanima ga, kakšne so omejitve takega dela in kakšni so stroški.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno v 17. členu opredeljuje kratkotrajno delo kot obliko dopustne pomoči družinskih članov podjetnika.
Kratkotrajno delo pride v poštev le pri delodajalcu (mikro družbi, zavodu, samozaposleni osebi) z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi, pri čemer se s. p. šteje za samozaposleno osebo in za izpolnitev tega pogoja ni potreben dodatni zaposleni.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetinovember '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
POROŠTVO PRI KREDITU
Bralkin sin bo začel gradnjo hiše in jo prosi, naj bo porok pri kreditu, za katerega se dogovarja z banko. Bralka bi sinu seveda rada pomagala, skrbi pa jo, da bi se kaj zalomilo in bi potem ostala brez stanovanja, ki si ga je težko prigarala.
Pri odločitvi moramo upoštevati, da je treba vrniti tako izposojeni znesek, to je glavnico, kot tudi obresti. Pri bankah je običajna praksa, da k temu dodajo še stroške odobritve in vodenja kredita ter vodenja osebnega računa. Marsikatera banka namreč pogojuje odobritev kredita tudi s tem, da kreditojemalec odpre račun pri tej banki in prejema plačo ali drug redni prejemek na ta račun. Pred leti so bili v modi krediti v švicarskih frankih, po spremembi tečaja pa se je izkazalo, da so ti zelo neugodni, kljub sicer ugodni obrestni meri, ker skoraj nihče ni prejemal plače v švicarskih frankih, tako da je bilo treba upoštevati tudi tečajno razliko oziroma tečajna nihanja. Na navedeno opozarjam, ker je treba res dobro pretehtati, ali je oseba, ki jemlje kredit, tega tudi sposobna odplačati.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetioktober '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
OPOROKA ALI DARILNA POGODBA?
Bralka nima svojih otrok, temveč nekaj nečakov. Posebej ljuba ji je nečakinja, ki ji pogosto pomaga pri opravilih, zato razmišlja, da bi ji podarila svoje stanovanje. V dilemi je, ali naj to stori z darilno pogodbo, napiše oporoko ali kaj drugega. Drugi nečaki pričakujejo, da bodo tudi oni dobili kakšen del njenega premoženja.
Ker bralka nima niti otrok niti moža, nima nujnih dedičev. To pomeni, da lahko premoženje zapusti ali izroči, komur koli želi. Nečaki nimajo pravice do nujnega dednega deleža, zato se bralka ni dolžna ozirati na njihova pričakovanja. Pomembno pa je, da se najprej sama odloči, ali želi, da nečakinja postane lastnica že zdaj ali šele po njeni smrti. Če bralka napiše oporoko, bo nečakinja postala lastnica stanovanja z dnem bralkine smrti. Če sklene darilno pogodbo, bo nečakinja postala lastnica stanovanja z dnem podpisa pogodbe.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetioktober '26Pravni nasvet
DENARNO NADOMESTILO IN OBČASNI ZASLUŽEK
Bralec je pred kratkim prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in je na zavodu že uveljavil denarno nadomestilo. Delodajalec mu je obljubil, da ga bo, če ga bo potreboval, prednostno angažiral prek pogodbe. Zanima ga, ali bi bil v takem primeru lahko prikrajšan pri prejemanju denarnega nadomestila.
Iz 67. člena Zakona o urejanju trga dela izhaja, da se denarno nadomestilo zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravlja delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 evrov. To pomeni, da prejemki do višine 200 evrov neto nimajo nikakršnega škodljivega vpliva na prejemanje denarnega nadomestila, vendar pod pogojem, da je zavod s temi prejemki seznanjen.
Na pokojninska vprašanja odgovarjata svetovalca iz Zpiza Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetiseptember '26Pravni nasvet Pokojnine
EVIDENTIRANJE ZAVAROVALNE DOBE ZA DELO V DRUGI DRŽAVI
Zavarovanec navaja, da je vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem pokojninske dobe, dopolnjene v drugi državi članici Evropske skupnosti (ES). Zanima ga, ali slovenski pokojninski zavod evidentira zavarovalna obdobja oseb, ki so v istem časovnem obdobju opravljale delo ali dejavnost v Republiki Sloveniji in drugi državi članici.
Evropski predpisi urejajo koordinacijo pokojninskih zakonodaj v državah članicah Evropske unije, vsaka država pa vedno prizna pravico do pokojnine po svojih pravnih predpisih, upoštevajoč pogoje iz njene nacionalne zakonodaje.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetiseptember '26Pravni nasvet
POGODBA ZA DOLOČEN ČAS IN OMEJITVE
Bralcu se bo kmalu iztekla že druga polletna zaposlitev za določen čas. Delodajalec mu bo verjetno predlagal novo zaposlitev za določen čas. Čeprav je z njegovim delom zadovoljen, za zdaj zavrača sklenitev pogodbe za nedoločen čas. Bralca zanima, koliko časa lahko še veriži takšno zaposlitev.
Bralec ne navaja razloga, zakaj sta z delodajalcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, zato je mogoče podati le splošen odgovor. Zaposlitev za določen čas je pravnoformalno izjema, saj Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 54. členu dopušča takšno zaposlitev le izjemoma in v vsebinsko določenih primerih. Najpogostejši med njimi so nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje, kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, zaposlitev poslovodne osebe ali prokurista, opravljanje sezonskega dela ter zaposlitev za pripravo oziroma izvedbo projektnega dela itd.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetiseptember '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
SLUŽNOST
Bralka piše, da obstaja dogovor glede služnosti, vendar se ne izvaja tako, kot je napisano. Zanima jo, kako naj uredi stvari, ker tako stanje traja že dolgo in je moteče.
Služnost je pravica na tuji nepremičnini, ki določeni osebi omogoča, da tujo nepremičnino ali njen del uporablja na vnaprej določen način. O stvarni služnosti govorimo, kadar je nosilka pravice nepremičnina (gospodujoča nepremičnina), ustanovljena v breme druge nepremičnine (služeče nepremičnine). To pomeni, da ima upravičenja iz naslova služnosti vsakokratni lastnik gospodujoče nepremičnine. Praviloma je časovno neomejena in nanjo spremembe lastništva ne vplivajo. Vsak novi lastnik vstopi v pravni položaj, ki je vezan na nepremičnino, na primer v pravico uporabe poti, vezane na to nepremičnino. O osebni služnosti pa govorimo, kadar je pravica uporabe tuje nepremičnine vezana na določeno osebo, pri čemer upravičenje preneha najpozneje s smrtjo te osebe.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijulij '26Pravni nasvet
ODPOVEDNI ROK JE PRAVICA IN OBVEZA
Bralec ima v pogodbi o zaposlitvi zapisano, da traja odpovedni rok 60 dni, če sam odpove pogodbo, in da je v primeru nespoštovanja tega roka dolžan plačati pogodbeno kazen v višini dveh svojih povprečnih bruto plač iz zadnjih treh mesecev. Zanima ga, ali je takšna klavzula sploh veljavna?
Pred leti so bila mnenja o dopustnosti takšne klavzule o pogodbeni kazni zaradi neupoštevanja odpovednega roka dokaj deljena. Med zagovorniki sem bil tudi sam, saj sem se v praksi srečeval s številnimi primeri, ko so delavci ne meneč se za odpovedni rok, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, zapustili delodajalca zelo na hitro, »z danes na jutri«.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetijulij '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
DOSMRTNO PREŽIVLJANJE
Kar nekaj bralcev je v telefonskem svetovanju zastavilo vprašanja v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Predvsem jih je zanimalo, kako zagotoviti, da se bo ta pogodba zares izvrševala, in kako ravnati, če temu ne bo tako, ter kaj sploh lahko zahtevajo v zameno za to, da nekomu dajo svoje stanovanje ali hišo. Preberite podrobnejša pojasnila.
Zakonske določbe so dokaj skope, vendar iz njih izhaja bistveno: S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Preživljavec torej ne bo postal lastnik hiše ali stanovanja z dnem podpisa pogodbe, pač pa šele po smrti tistega, ki ga preživlja. Vendar pa se hkrati preživljanec odpove svojim pravicam razpolaganja s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tako po sklenitvi te pogodbe ne sme nepremičnine prodati ali zastaviti niti kako drugače zmanjšati možnosti, da bo preživljavec po njegovi smrti v zameno za preživljanje dobil nepremično, ki je predmet pogodbe.
