Pravni nasvet
Na pokojninska vprašanja odgovarjata svetovalca iz Zpiza Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetiseptember '26Pravni nasvet Pokojnine
EVIDENTIRANJE ZAVAROVALNE DOBE ZA DELO V DRUGI DRŽAVI
Zavarovanec navaja, da je vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem pokojninske dobe, dopolnjene v drugi državi članici Evropske skupnosti (ES). Zanima ga, ali slovenski pokojninski zavod evidentira zavarovalna obdobja oseb, ki so v istem časovnem obdobju opravljale delo ali dejavnost v Republiki Sloveniji in drugi državi članici.
Evropski predpisi urejajo koordinacijo pokojninskih zakonodaj v državah članicah Evropske unije, vsaka država pa vedno prizna pravico do pokojnine po svojih pravnih predpisih, upoštevajoč pogoje iz njene nacionalne zakonodaje.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetiseptember '26Pravni nasvet
POGODBA ZA DOLOČEN ČAS IN OMEJITVE
Bralcu se bo kmalu iztekla že druga polletna zaposlitev za določen čas. Delodajalec mu bo verjetno predlagal novo zaposlitev za določen čas. Čeprav je z njegovim delom zadovoljen, za zdaj zavrača sklenitev pogodbe za nedoločen čas. Bralca zanima, koliko časa lahko še veriži takšno zaposlitev.
Bralec ne navaja razloga, zakaj sta z delodajalcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, zato je mogoče podati le splošen odgovor. Zaposlitev za določen čas je pravnoformalno izjema, saj Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 54. členu dopušča takšno zaposlitev le izjemoma in v vsebinsko določenih primerih. Najpogostejši med njimi so nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje, kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, zaposlitev poslovodne osebe ali prokurista, opravljanje sezonskega dela ter zaposlitev za pripravo oziroma izvedbo projektnega dela itd.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetiseptember '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
SLUŽNOST
Bralka piše, da obstaja dogovor glede služnosti, vendar se ne izvaja tako, kot je napisano. Zanima jo, kako naj uredi stvari, ker tako stanje traja že dolgo in je moteče.
Služnost je pravica na tuji nepremičnini, ki določeni osebi omogoča, da tujo nepremičnino ali njen del uporablja na vnaprej določen način. O stvarni služnosti govorimo, kadar je nosilka pravice nepremičnina (gospodujoča nepremičnina), ustanovljena v breme druge nepremičnine (služeče nepremičnine). To pomeni, da ima upravičenja iz naslova služnosti vsakokratni lastnik gospodujoče nepremičnine. Praviloma je časovno neomejena in nanjo spremembe lastništva ne vplivajo. Vsak novi lastnik vstopi v pravni položaj, ki je vezan na nepremičnino, na primer v pravico uporabe poti, vezane na to nepremičnino. O osebni služnosti pa govorimo, kadar je pravica uporabe tuje nepremičnine vezana na določeno osebo, pri čemer upravičenje preneha najpozneje s smrtjo te osebe.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijulij '26Pravni nasvet
ODPOVEDNI ROK JE PRAVICA IN OBVEZA
Bralec ima v pogodbi o zaposlitvi zapisano, da traja odpovedni rok 60 dni, če sam odpove pogodbo, in da je v primeru nespoštovanja tega roka dolžan plačati pogodbeno kazen v višini dveh svojih povprečnih bruto plač iz zadnjih treh mesecev. Zanima ga, ali je takšna klavzula sploh veljavna?
Pred leti so bila mnenja o dopustnosti takšne klavzule o pogodbeni kazni zaradi neupoštevanja odpovednega roka dokaj deljena. Med zagovorniki sem bil tudi sam, saj sem se v praksi srečeval s številnimi primeri, ko so delavci ne meneč se za odpovedni rok, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, zapustili delodajalca zelo na hitro, »z danes na jutri«.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetijulij '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
DOSMRTNO PREŽIVLJANJE
Kar nekaj bralcev je v telefonskem svetovanju zastavilo vprašanja v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Predvsem jih je zanimalo, kako zagotoviti, da se bo ta pogodba zares izvrševala, in kako ravnati, če temu ne bo tako, ter kaj sploh lahko zahtevajo v zameno za to, da nekomu dajo svoje stanovanje ali hišo. Preberite podrobnejša pojasnila.
Zakonske določbe so dokaj skope, vendar iz njih izhaja bistveno: S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Preživljavec torej ne bo postal lastnik hiše ali stanovanja z dnem podpisa pogodbe, pač pa šele po smrti tistega, ki ga preživlja. Vendar pa se hkrati preživljanec odpove svojim pravicam razpolaganja s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tako po sklenitvi te pogodbe ne sme nepremičnine prodati ali zastaviti niti kako drugače zmanjšati možnosti, da bo preživljavec po njegovi smrti v zameno za preživljanje dobil nepremično, ki je predmet pogodbe.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
DENARNO NADOMESTILO
Podjetje se prestrukturira, zato bralec pričakuje odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Zanima ga, do kolikšnega denarnega nadomestila bi bil upravičen na Zavodu za zaposlovanje, kjer še ni bil, in za koliko časa. Pri starosti 52 let ima 26 let delovne dobe.
Prvi pogoj za priznanje denarnega nadomestila je, da delavcu ne preneha delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi ter da ima zadostno zavarovalno dobo, in sicer najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih.
Na pokojninska vprašanja odgovarjata Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
DELNA POKOJNINA IN INTERVENTNI ZAKON
Zavarovanka je leta 2024 izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar je ostala obvezno zavarovana za sedem ur dnevno in se delno upokojila. Za to se je odločila, ker je bila v tem letu izvedena redna uskladitev pokojnin v višini 8,8 odstotka, ki bi se ji ob upokojitvi upoštevala. Zanima jo, ali interventni zakon predvideva varovalke za obstoječe zavarovance, ki imajo pravico do delne pokojnine ob upokojitvi.
Zavarovanka pravilno ugotavlja, da je bil maja v Državnem zboru RS sprejet Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki med drugim posega tudi na področje pokojninskega sistema. Ob pisanju tega odgovora zakon še ni začel veljati, saj še ni bil objavljen v Uradnem listu, vendar je pomembno poudariti predvideno novost. Po ZIURS se črta institut izplačila dela pokojnine ter na novo ureja institut dvojnega statusa in izplačila stotih odstotkov pokojnine, možnost delne pokojnine pa se ohranja le še za zavarovance, ki bodo izpolnili...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
IZPLAČILO POKOJNINSKIH BONOV
Bralec je skupaj z ženo leta 2000 kupil pokojninske bone. Letos se je zakon spremenil tako, da je ta sredstva mogoče dvigniti tudi v enkratnem znesku. Bralčeva žena je nekaj dni po uveljavitvi spremembe zakona umrla, še preden je uveljavila pravico, zato je namesto nje poskušal upravičenje uveljaviti bralec kot njen mož in dedič, vendar so na zavarovalnici izplačilo zavrnili, ker je žena umrla. Bralec se zaradi tega počuti zelo opeharjenega, saj sta v bone vložila precej svojih sredstev.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetimaj '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
IZREDNA ODPOVED DELAVCA
Delodajalec, pri katerem je bralec zaposlen že 12 let, zadnje mesece zamuja z izplačilom plače. Zanima ga, ali ima možnost podati delodajalcu odpoved, kakšne pravice mu pri tem pripadajo in kako začeti postopek.
Iz 111. člena Zakona o delovnih razmerjih izhaja, da lahko pod določenimi pogoji tudi delavec poda delodajalcu izredno odpoved. Zakonsko določeni razlogi, ki se nanašajo na neizpolnjevanje finančnih obveznosti delodajalca do delavca, so podani, če:
Na pokojninska vprašanja odgovarjata svetovalca iz Zpiza Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetimaj '26Pravni nasvet Pokojnine
VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE, ODMERJENE OD NAJNIŽJE POKOJNINSKE OSNOVE
Bralka skoraj ves čas dela prejema minimalno plačo. Boji se, da bo zaradi podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 na 40 minus 5 let prejela pokojnino, s katero ne bo mogla preživeti, čeprav namerava delati vsaj 40 let, ki jih bo dopolnila šele leta 2035. Zanima jo, kolikšna bo njena pokojnina v primerjavi s sedanjo plačo.
Podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 let postopno od leta 2028 do 2035 na 40 let, pri čemer se bo lahko izločilo do pet najmanj ugodnih let, ne bo negativno vplivalo na višino pokojnine za vse, ki bi jim že zdaj pokojnino odmerili od najnižje pokojninske osnove. V to kategorijo spada tudi zavarovanka, ki v celotni delovni dobi prejema nizko plačilo za opravljeno delo. Za te zavarovance bo postopen dvig odmernega odstotka od leta 2028 do 2035, ko bo za 40 let pokojninske dobe znašal 70 (ta odmerni odstotek bo veljal...
