Pravni nasvet
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijulij '26Pravni nasvet
ODPOVEDNI ROK JE PRAVICA IN OBVEZA
Bralec ima v pogodbi o zaposlitvi zapisano, da traja odpovedni rok 60 dni, če sam odpove pogodbo, in da je v primeru nespoštovanja tega roka dolžan plačati pogodbeno kazen v višini dveh svojih povprečnih bruto plač iz zadnjih treh mesecev. Zanima ga, ali je takšna klavzula sploh veljavna?
Pred leti so bila mnenja o dopustnosti takšne klavzule o pogodbeni kazni zaradi neupoštevanja odpovednega roka dokaj deljena. Med zagovorniki sem bil tudi sam, saj sem se v praksi srečeval s številnimi primeri, ko so delavci ne meneč se za odpovedni rok, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, zapustili delodajalca zelo na hitro, »z danes na jutri«.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetijulij '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
DOSMRTNO PREŽIVLJANJE
Kar nekaj bralcev je v telefonskem svetovanju zastavilo vprašanja v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Predvsem jih je zanimalo, kako zagotoviti, da se bo ta pogodba zares izvrševala, in kako ravnati, če temu ne bo tako, ter kaj sploh lahko zahtevajo v zameno za to, da nekomu dajo svoje stanovanje ali hišo. Preberite podrobnejša pojasnila.
Zakonske določbe so dokaj skope, vendar iz njih izhaja bistveno: S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Preživljavec torej ne bo postal lastnik hiše ali stanovanja z dnem podpisa pogodbe, pač pa šele po smrti tistega, ki ga preživlja. Vendar pa se hkrati preživljanec odpove svojim pravicam razpolaganja s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tako po sklenitvi te pogodbe ne sme nepremičnine prodati ali zastaviti niti kako drugače zmanjšati možnosti, da bo preživljavec po njegovi smrti v zameno za preživljanje dobil nepremično, ki je predmet pogodbe.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
DENARNO NADOMESTILO
Podjetje se prestrukturira, zato bralec pričakuje odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Zanima ga, do kolikšnega denarnega nadomestila bi bil upravičen na Zavodu za zaposlovanje, kjer še ni bil, in za koliko časa. Pri starosti 52 let ima 26 let delovne dobe.
Prvi pogoj za priznanje denarnega nadomestila je, da delavcu ne preneha delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi ter da ima zadostno zavarovalno dobo, in sicer najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih.
Na pokojninska vprašanja odgovarjata Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
DELNA POKOJNINA IN INTERVENTNI ZAKON
Zavarovanka je leta 2024 izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar je ostala obvezno zavarovana za sedem ur dnevno in se delno upokojila. Za to se je odločila, ker je bila v tem letu izvedena redna uskladitev pokojnin v višini 8,8 odstotka, ki bi se ji ob upokojitvi upoštevala. Zanima jo, ali interventni zakon predvideva varovalke za obstoječe zavarovance, ki imajo pravico do delne pokojnine ob upokojitvi.
Zavarovanka pravilno ugotavlja, da je bil maja v Državnem zboru RS sprejet Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki med drugim posega tudi na področje pokojninskega sistema. Ob pisanju tega odgovora zakon še ni začel veljati, saj še ni bil objavljen v Uradnem listu, vendar je pomembno poudariti predvideno novost. Po ZIURS se črta institut izplačila dela pokojnine ter na novo ureja institut dvojnega statusa in izplačila stotih odstotkov pokojnine, možnost delne pokojnine pa se ohranja le še za zavarovance, ki bodo izpolnili...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
IZPLAČILO POKOJNINSKIH BONOV
Bralec je skupaj z ženo leta 2000 kupil pokojninske bone. Letos se je zakon spremenil tako, da je ta sredstva mogoče dvigniti tudi v enkratnem znesku. Bralčeva žena je nekaj dni po uveljavitvi spremembe zakona umrla, še preden je uveljavila pravico, zato je namesto nje poskušal upravičenje uveljaviti bralec kot njen mož in dedič, vendar so na zavarovalnici izplačilo zavrnili, ker je žena umrla. Bralec se zaradi tega počuti zelo opeharjenega, saj sta v bone vložila precej svojih sredstev.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetimaj '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
IZREDNA ODPOVED DELAVCA
Delodajalec, pri katerem je bralec zaposlen že 12 let, zadnje mesece zamuja z izplačilom plače. Zanima ga, ali ima možnost podati delodajalcu odpoved, kakšne pravice mu pri tem pripadajo in kako začeti postopek.
Iz 111. člena Zakona o delovnih razmerjih izhaja, da lahko pod določenimi pogoji tudi delavec poda delodajalcu izredno odpoved. Zakonsko določeni razlogi, ki se nanašajo na neizpolnjevanje finančnih obveznosti delodajalca do delavca, so podani, če:
Na pokojninska vprašanja odgovarjata svetovalca iz Zpiza Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetimaj '26Pravni nasvet Pokojnine
VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE, ODMERJENE OD NAJNIŽJE POKOJNINSKE OSNOVE
Bralka skoraj ves čas dela prejema minimalno plačo. Boji se, da bo zaradi podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 na 40 minus 5 let prejela pokojnino, s katero ne bo mogla preživeti, čeprav namerava delati vsaj 40 let, ki jih bo dopolnila šele leta 2035. Zanima jo, kolikšna bo njena pokojnina v primerjavi s sedanjo plačo.
Podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 let postopno od leta 2028 do 2035 na 40 let, pri čemer se bo lahko izločilo do pet najmanj ugodnih let, ne bo negativno vplivalo na višino pokojnine za vse, ki bi jim že zdaj pokojnino odmerili od najnižje pokojninske osnove. V to kategorijo spada tudi zavarovanka, ki v celotni delovni dobi prejema nizko plačilo za opravljeno delo. Za te zavarovance bo postopen dvig odmernega odstotka od leta 2028 do 2035, ko bo za 40 let pokojninske dobe znašal 70 (ta odmerni odstotek bo veljal...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetimaj '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU
Bralka namerava skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Po eni strani zato, ker želi formalizirati dejstvo, da zanjo skrbi predvsem mlajša hči, po drugi pa želi s to pogodbo preprečiti, da bi starejša hči po njeni smrti dedovala hišo, v kateri prebiva skupaj z mlajšo hčerko in njeno družino. Bralko zanima, ali je to v redu in kaj mora storiti.
Zakon določa, da se s pogodbo o dosmrtnem preživljanju preživljavec (mlajša bralkina hči) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca – bralko), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, namenjene za rabo in uživanje nepremičnin (na primer hišo, v kateri živi bralka skupaj z mlajšo hčerjo in njeno družino), pri čemer je izročitev premoženja odložena do smrti izročitelja.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetiapril '26Pravni nasvet
POPOLDANSKI S. P.
Bralcu se bo kmalu izteklo denarno nadomestilo, zato si že išče službo. Če mu je ne bo uspelo dobiti, se namerava podati na samostojno pot, saj mu do upokojitve manjka še kar nekaj let. Razmišlja, da bi odprl le popoldanski s. p.
Če bralec najde zaposlitev v času prejemanja denarnega nadomestila in je starejši od 59 let, bi do konca obdobja, za katero mu je bilo nadomestilo priznano, vendar ne dlje kot 12 mesecev, poleg plače prejemal še 40 odstotkov nadomestila. Če iskanje službe ne bo uspešno in se bralec odloči odpreti s. p. že v času prejemanja denarnega nadomestila, se mu to preneha izplačevati.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetiapril '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
ČEZMEREN HRUP
Bralka stanuje v neposredni bližini srednje šole, na kateri izvajajo tudi pouk za program gozdarstva. To pomeni vsakodnevno žaganje z motornimi žagami in prevoze z velikimi traktorji. Pripravljajo skladovnice drv, ki jih nato odpeljejo različni odjemalci. Bralka meni, da gre za dodatno dejavnost šole, ki verjetno s prakso dijakov nima veliko skupnega. Piše, da se na družinskem odprtem dvorišču ni mogoče zadrževati, saj je hrup tako glasen, da se niti med seboj ne morejo pogovarjati, poleg tega jim povzroča donenje v ušesih in posledično v celotni glavi. Okna stanovanjskih hiš morajo imeti vedno zaprta, kljub temu se nadležni zvoki slišijo v notranjost. Navaja še, da so o tem obvestili ravnatelja, ki se strinja, da je hrupa preveč, in je obljubil, da bodo zgradili zvočni zid. Te obljube do danes še ni izpolnil. Bralko zanima, kako naj sproži uradni postopek za zmanjšanje hrupa, koga naj kontaktira in kakšna je zakonska podlaga za uveljavljanje čezmernega hrupa.
