Pravni nasvet
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetidecember '24Pravni nasvet
PRENEHANJE DEJAVNOSTI
Bralka je samostojna podjetnica in ima že izpolnjene pogoje za upokojitev. Pred letom dni je zaposlila sorodnico, ki je bila pripravljena prevzeti šiviljsko dejavnost, vendar za prevzem ni več zainteresirana. Zaradi napovedi, da utegne biti upokojitev v naslednjem letu manj ugodna, se je odločila, da že letos preneha opravljati dejavnost. Na kaj naj bo pozorna?
Za ureditev razmerja z zaposleno je treba podati odpoved zaradi zapiranja dejavnosti po 107. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pri taki odpovedi je odpovedni rok fiksen in traja 30 dni, in to ne glede na trajanje zaposlitve pri tej delodajalki kot tudi ne glede na skupno delovno dobo zaposlene.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Dobro je vedetinovember '24Pokojnine Pravni nasvet
ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE
Bralko zanima odmera invalidske pokojnine, glede na to, da bo kmalu stara 61 let in ima že 38 let in šest mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja. Predvideva, da bi bila njena invalidska pokojnina nižja od zagotovljene pokojnine, zato bi želela imeti 40 let pokojninske dobe, da bi pridobila zagotovljeno pokojnino.
Invalidska pokojnina se v primeru nastanka invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela odmeri od pokojninske osnove v odstotku, kot če bi šlo za uveljavitev starostne pokojnine. Zakon pa določa ugodnejšo odmero invalidske pokojnine, če je zavarovanec postal invalid pred dopolnjenim 65. letom starost, in sicer je najnižji odstotek odmere od pokojninske osnove 41 odstotkov. Če je invalidnost nastopila po dopolnitvi 65. leta starosti, pa je odstotek enak kot pri odmeri starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe, in sicer znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetinovember '24Pravni nasvet
ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI
Bralec je invalid tretje kategorije in ima priznano pravico do dela s polovičnim delovnim časom. Zaradi invalidnosti od Zpiza prejema invalidsko nadomestilo. Čez nekaj mesecev bo izpolnil pogoje za upokojitev. Zanima ga, ali bo upravičen do samo polovične odpravnine ali do enake, kot jo dobijo drugi, ki delajo s polnim delovnim časom.
Po določbi 132. člena zakona o delovnih razmerjih je delavec, ki je pri delodajalcu, od katerega odhaja v pokoj, zaposlen najmanj pet let, upravičen do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše. Ta zakonska določba pride v poštev, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Pri tem je treba opozoriti, da je tozadevno drugačna ureditev lahko za delavca tako bolj ugodna (kar je prevladujoče pravilo pri določanju pravic zaposlenih v relaciji med zakonom in kolektivno pogodbo) kot tudi manj ugodna. To velja ne le glede višine odpravnine, ampak lahko tudi glede določitve zahtevanega trajanja zaposlitve pri zadnjem delodajalcu.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetinovember '24Pravni nasvet
TEŽAVE S SOLASTNICO
Bralec je solastnik 3/5 nepremičnine. Preostali del (2/5) je v solasti solastnice, ki se za nepremičnino ne zanima in noče izvesti niti nujnih popravil, da ne bi hiša propadala. Podira se tudi kozolec, njive in travniki se zaraščajo. Bralec se je oglasil pri solastnici, pa mu ni hotela niti odpreti vrat. Bralec je tudi mejaš teh nepremičnin in ga zato vse skupaj še bolj zadeva. Zanima ga, kako naj izplača solastnico.
Imetništvo stvari v solastnini velikokrat povzroča razne težave. Iz predpisov izhaja, da je vsak solastnik upravičen uporabljati nepremičnino v skladu s svojim solastniškim deležem. Če ima torej nekdo 3/5 in drugi 2/5, je prvi upravičen uporabljati nepremičnino malce več kot drugi. Žal pa ni jasno, kaj sme kdo uporabljati in kako naj to uporablja. To je stvar dogovora med solastniki. Če dogovor ni mogoč, ga nadomesti odločitev sodišča. Enako velja tudi glede vzdrževanja nepremičnine in stroškov, ki so vezani na nepremičnino. Tisti, ki ima večji solastniški delež, prispeva več, tisti, ki ima manjši delež, prispeva manj, oba pač v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Stvari pa se zelo zapletejo tedaj, kadar nekdo poskuša uporabljati celotno nepremičnino, čeprav je le eden od solastnikov, ali pa če se za nepremičnino sploh ne zanima in tudi drugim onemogoča uporabo nepremičnine.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetioktober '24Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
PRAVICA DO BIVANJA V SINOVEM STANOVANJU
Bralka živi v hiši, ki je v lasti sina. Pred leti sta tako bivši mož kot sin podpisala soglasje, s katerim ji to dovoljujeta. Pravzaprav sta podpisala kratek zapis, v katerem je navedeno, da je bralki za nedoločen čas dovoljena uporaba stanovanje skupaj z vso opremo in da ji za to ni treba plačevati nobene najemnine. Bralko zanima, ali je dokument pravno veljaven in ali bo lahko živela v stanovanju tudi v primeru, če sin stanovanje proda.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetioktober '24Pravni nasvet
UPOŠTEVANJE ODPOVEDNEGA ROKA
Bralec je dobil zanimivo ponudbo za zaposlitev. Skrbi pa ga, ker imam v pogodbi o zaposlitvi zapisan 60-dnevni odpovedni rok. Delodajalec zagotovo ne bo navdušen nad odhodom, saj takega kadra na trgu dela ni lahko najti. Zanima ga, kakšno tveganje prevzame, če ga ne bi upošteval.
Če že ni mogoče upoštevati celotnega odpovednega roka, ki ga je s podpisom pogodbe sprejel kot svojo obveznost, potem je vsekakor smiselno z delodajalcem skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na dan, ki bi vsaj približno odgovarjal obema.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetiseptember '24Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
LASTNIŠTVO IN DEDOVANJE STANOVANJA
Bralec je skupaj s pokojno ženo v času trajanja zakonske zveze kupil stanovanje, ki je bilo po njunem dogovoru vpisano na njegovo ime. Po ženini smrti ni prišlo do postopka dedovanja. Hčerki mu ne oporekata pravice do stanovanja, v katerem še vedno živi, niti ne zahtevata ničesar v zvezi s tem. Bralca pa zanima, ali lahko prosto razpolaga s stanovanjem ali imata hčerki kakšno pravico v zvezi s tem. Zanima ga tudi, kako bo z dedovanjem po njegovi smrti.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetiseptember '24Pravni nasvet
JUBILEJNA NAGRADA IN ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI
Bralka je zaposlena v transportnem podjetju in se namerava v začetku novembra upokojiti, imela bo 40 let delovne dobe in starost 60 let. Pri podjetju je zaposlena 18 let in še ni dobila jubilejne nagrade za deset let dela. Zanima jo, ali ji še pripada in tudi kdaj ji morajo izplačati odpravnino ob upokojitvi. Ali ji pripada odpravnina tudi, če se odloči za podaljšanje zaposlitve za tri leta in uveljavi 40 odstotkov pokojnine?
Pravica do jubilejne nagrade ni zakonska pravica, ki bi jo urejal zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali kateri drugi zakon, ampak jo ureja kolektivna pogodba. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, katero kolektivno pogodbo, če sploh katero, uporabljata delodajalec in delavec pri izvrševanju medsebojnih pravic in obveznosti iz naslova zaposlitve. Panožna kolektivna pogodba za transport namreč že vrsto let ne velja več, možno pa je, da se v podjetju uporablja katera druga pogodba, na primer KP za obrt in podjetništvo, KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva … Sicer pa denarne terjatve iz naslova delovnega razmerja zastarajo v petih letih po zapadlosti. To pomeni, da če sploh obstaja kaka pravna podlaga za izplačilo jubilejne nagrade za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, bo le-ta lahko pravno veljavno uveljavljal zastaranje.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetijulij '24Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
DOLOČITEV MEJE
Bralko zelo jezi, da sosed vse bolj posega na njeno zemljišče. Začelo se je s košnjo, nato je začel saditi grmičke, zdaj razlaga, da bo del še ogradil. Po bralkinem prepričanju vse to počne na njeni strani meje. Mejnikov ni več, se pa bralka spominja, da je še do nedavnega razmejeval parceli navaden večji kamen, ki pa so ga njeni starši in takratni sosed šteli za mejni kamen. Bralka bi rada pokazala sosedu, da se je razširil na njen del parcele, in dosegla, da se umakne.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijulij '24Pravni nasvet
REGRES
Bralec ima zaposlena delavca s krajšim delovnim časom in ga zanima, kako je z njunim regresom. Prvi je bil do 30. aprila zaposlen za polovični delovni čas 20 ur tedensko. Od 1. maja do konca novembra pa je zaposlen za polni delovni čas 40 ur tedensko. Drugi delavec je že nekaj let na podlagi invalidske odločbe zaposlen za polovični delovni čas 20 ur tedensko.
Če je polovična ali katera druga zaposlitev, ki je krajša od polne, posledica prostovoljne odločitve delavca in delodajalca, potem pripada sorazmerni del regres.
