Svetujejo vam

TEŽAVE PRI SOLASTNIŠTVU HIŠE

Naša bralka je solastnica hiše, v kateri je stanovala do odhoda v dom starejših. Po nekaj mesecih se je oglasila tam, ker je želela iz stanovanja vzeti nekaj stvari, vendar v hišo ni mogla vstopiti, saj so bila zamenjana vrata z novo ključavnico. Ko je za pojasnilo klicala solastnico, ji je ta povedala, da so v hiši zdaj njene stvari in ji dovoli vstop v hišo le takrat, ko bo tudi ona tam. Zahteva, da naj obisk vsakokrat napove vnaprej.

Solastnica ni ravnala prav. Naša bralka ima, čeprav zdaj biva v domu starejših, še vedno pravico, da kadar koli vstopi v svojo hišo in ima v njej tudi svoje stvari. Pravice, ki jih ima solastnik, niso vezane na to, kje dejansko prebiva, pač pa so to upravičenja, ki jih ima vsak solastnik iz naslova solastninske pravice.

Svetujejo vam

NAKUPI PO TELEFONU ALI SPLETU

Bralko so pred dnevi klicali z neznane telefonske številke. Oseba se je predstavila kot predstavnica podjetja, ki ponuja zelo ugodno dobavo prehranskih dopolnil. Ker je bila sogovornica zelo vztrajna, se je bralka odločila, da naroči ponujene izdelke. Kmalu je obžalovala svojo odločitev, naročilo je hotela preklicati, vendar se na njene klice niso odzvali. Zdaj jo skrbi, kaj naj naredi in kaj bodo storili s podatki njene kreditne kartice, ki jim jih je dala.

SVETUJEJO VAM 

KAKO VARNO ODDATI STANOVANJE

Bralka ima dve stanovanji. Že dolgo razmišlja, da bi eno oddala v najem, ker ima zdaj z njim le stroške. Skrbi pa jo, ker ima znanka z najemnikom precej neprijetne izkušnje. Zanima jo, kaj naj naredi, da se bo čim bolj zavarovala.

Če bralka stanovanja ne uporablja, ima z njim zagotovo stroške. Plačilo za upravnika, skupne stroške bloka in podobno se le malo razlikuje, če je stanovanje prazno ali pa če v njem kdo živi. Večja razlika je na primer pri strošku elektrike in vode, če ima stanovanje svoje števce, vendar je tudi pri tem treba plačevati vsaj omrežnino in priključnino.

DOBRO JE VEDETI

ODLOČANJE O ZDRAVLJENJU

Bralka je slabega zdravja. Sama pri sebi se je odločila, kaj je pri zdravljenju zanjo sprejemljivo in kaj ne ter kako daleč naj gre njena medicinska oskrba. O tem se je pogovorila tudi z možem in otroki. Občutek ima, da so eni sprejeli njene odločitve, drugi ne. Predvsem najstarejša hči si nekako zatiska oči pred tem, da je mama bolna, in tega noče sprejeti. Bralko skrbi, kaj se bo zgodilo, če sama ne bi mogla več odločati o svojem zdravljenju in bi se svojci glede tega med seboj sprli.

DOBRO JE VEDETI

DEL HIŠE JE NA SOSEDNJEM ZEMLJIŠČU

Bralka je skupaj z možem pred skoraj petdesetimi leti zgradila hišo, zanjo je pridobila vsa potrebna dovoljenja. Pred nekaj leti pa je ugotovila, da je hiša dejansko postavljena tako, da del sega na sosednje zemljišče. To je v solasti več oseb, ki za to dejstvo niso vedele, saj tega zemljišča niti ne uporabljajo. Zdaj pa so nekateri izrazili zahtevo, da naj odkupi ta del zemljišča za precejšnjo ceno, ali pa bodo zahtevali, da odstrani hišo. Bralko skrbi, kaj lahko naredi. 

SVETUJEJO VAM

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ

Bralka se razhaja z možem. Predvideva, da bo ločitev naporna in tudi zelo zahtevna. Do zdaj je delala doma in pomagala možu v njegovem podjetju. Boji se, da ne bo imela sredstev, da bi si lahko privoščila pomoč odvetnika. Zanima jo, kaj lahko stori.

V takšnem primeru bi vsekakor svetoval, da zaprosi za brezplačno pravno pomoč. To je poseben ukrep, pri katerem država iz proračuna pokrije stroške za odvetniško delo, za sodne takse in tudi za delo izvedencev, če je to potrebno. Na ta način se poskuša zagotoviti možnost ustreznega sodnega varstva in uveljavljanja pravic v sodnih postopkih tudi osebam, ki si tega sicer finančno ne bi mogle privoščiti.

SLUŽNOST STANOVANJA

Bralka piše, da ima dosmrtno služnostno pravico stanovanja v hiši, ki pa je v slabem stanju. Bralka bi se zato izselila, morda v dom starejših. Zanima jo, ali ji je lastnica stavbe, v kateri ima to svoje služnostno stanovanje, dolžna plačati kakšno odmeno ali odškodnino, če se odloči in opusti služnost, ki jo ima.

 Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca. Vsebuje tudi pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hiše. To pomeni, da ima bralka pravico, da stanovanje uporablja sama oziroma skupaj s svojo družino, dokler to želi. Izvrševanje služnosti stanovanja se ne more prenesti na tretjo osebo, tako da stanovanja bralka ne bi mogla dati na primer v uporabo ali najem komu drugemu. Le ona sama ga lahko uporablja.

DOBRO JE VEDETI

LASTNIŠTVO STANOVANJA PO RAZVEZI

Bralka se je že pred več kot 15 leti ločila od tedanjega moža. V času zakona sta kupila stanovanje, ki je v zemljiški knjigi napisano samo na moža. Ker je imela obrt, je zaslužila več kot mož. Ob razvezi nista delila premoženja, po nekakšnem tihem dogovoru je mož ostal v stanovanju, bralka pa se je preselila v hišo, ki jo je podedovala po starših. Bralka ne bi rada ponovno začela sporov z bivšim možem, sedanji partner pa jo nagovarja, da ji pripada tudi stanovanje in naj to uredi. Otroci se o tem nočejo pogovarjati.

DOBRO JE VEDETI 

DEDOVANJE PO ZAKONCU

Bralec nam je pisal, da sta z ženo že precej v letih, brez otrok in s kar nekaj brati in sestrami ter obilico nečakov in nečakinj, s katerimi pa nimata tako rekoč nobenih stikov. Bralca zanima, kako je glede dedovanja enega ali drugega v primeru, ko oporoka ni narejena, in v primeru, ko pokojni z oporoko zapusti vse svoje imetje svojemu možu oziroma ženi.

Zakon o dedovanju določa, da so nujni dediči pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Pri tem so nujni dediči razdeljeni v več dednih razredov, tako da v prvem dednem redu dedujejo otroci oziroma vnuki in zakonec. Če zapustnik nima svojih otrok oziroma vnukov, potem zakonec deduje skupaj s starši pokojnega v drugem dednem redu. V drugi dedni red sodijo starši zapustnika in njihovi potomci, torej bratje in sestre, če so starši že pokojni, oziroma nečaki in nečakinje, če so tudi bratje in sestre že pokojni. V tretji dedni red pa sodijo babice in dedki zapustnika in njihovi potomci. Dedni redi se med seboj izključujejo, tako da če pride do dedovanja v prvem dednem redu, potem ni dedovanja v drugem, če pa pride do dedovanja v drugem dednem redu, potem seveda ni dedovanja v tretjem dednem redu.

PRAVICA DO STANOVANJA PO LOČITVI

Bralkina hči se je pred več kot desetimi leti poročila. Z možem sta si uredila hišo v mansardi. Lastniki hiše so moževi starši, vendar je bila mansarda pred tem končana le do tretje gradbene faze. Bralkina hči je tako z možem dokončala gradnjo in v tem stanovanju tudi živi. Moževi starši so obljubljali, da bodo polovico hiše in tako tudi mansardo prepisali na mlada zakonca, vendar do tega ni prišlo. Zdaj se bralkina hči ločuje in zanima jo, kakšne so njene pravice v zvezi s tem stanovanjem, v katero je vsa leta vlagala svoj zaslužek, zdaj pa od nje pričakujejo, da se bo odselila in da ne bo ničesar dobila.