SPREMINJANJE NAVAD

Ljudje smo nekakšna zbirka navad. Naše vedenje, čustva in geste so z leti postali stalni in utečeni. Naučili smo se, da je ravnati in misliti na določen način edino pravilno. Da pa bi spremenili svojo osebnost in izboljšali samopodobo, se je nekaterih navad dobro znebiti oziroma jih zamenjati z boljšimi. To naredite tako, da se zavestno odločite za spremembo.

Vzemite si čas, mogoče boste potrebovali nekaj dni, da boste dobro pobrskali po preteklosti in odkrili, kaj vas moti pri sebi. Najdite tudi najmanjše podrobnosti, ki jih nikoli ne bi zaupali drugemu. Napišite seznam, in ko ga boste prebrali, si recite: »Čistim svojo preteklost. Vsakdo ima svoje slabosti in jaz ne bom dovolil, da mi moje uničujejo občutek lastne vrednosti!« Vzemite vžigalnik in obredno zažgite svoj seznam. Naj bo to simbolična gesta, tako ste preteklosti obrnili hrbet.

PSIHOTERAPIJA

Ljudem je večinoma jasno, zakaj se vedejo ali odzivajo tako, kot se. Včasih pa se zgodi, da jih lasten odziv preseneti in si ne zmorejo razložiti, zakaj so se tako obnašali. Zato si zaželijo, da bi sami sebe bolje razumeli. Pri tem lahko pomaga psihoterapija.

Vse, kar delamo, počnemo iz nekega notranjega razloga, ne naključno. Poleg racionalne razlage ima na nas vpliv nezavedno, ki nam ni dostopno brez pomoči strokovnjaka. Za odločitev za terapijo ni dovolj, da ima človek čustveno težavo, ki je ni zmožen rešiti ne sam ne ob pomoči bližnjih. Potrebno je zaupanje, da mu terapevt res lahko pomaga. Ljudje z negativnim odnosom do tega znanja na terapijo sploh ne bodo prišli. Tudi marsikateri psihiater meni, da so vse tovrstne motnje izključno gensko pogojene, gre torej samo za nepravilno delovanje...

SVETUJEJO VAM 

ZDRAVILNOST POSLUŠANJA

Devetdesetletna naročnica, ki je še kar dobrega zdravja, mi je potožila, da pogreša biti slišana, kajti njeni najdražji pridejo, poskrbijo za hrano, čistočo, na hitro povprašajo, ali še kaj potrebuje, in odbrzijo po opravkih ali domov.

V resnici si gospa želi, da bi ji nekdo namenil pozornost tako, da bi si vzel čas za poslušanje. Sicer ljudje veliko poslušamo, a gre večina tega časa v nič, ker to počnemo slabo. V resnično poslušanje moramo vložiti napor, se popolnoma vživeti v sogovornika in odložiti trenutne zaposlitve. Ne moremo namreč poslušati svojih staršev ali svojega otroka mimogrede. Čas pravega poslušanja mora biti namenjen samo izbranemu drugemu; to mora biti čas, posvečen le njemu. Ni nujno, da traja ne vem kako dolgo, gre za to, da nas sogovornik začuti in mi njega, gre za kratko in intimno povezanost, kot da bi nekoga pogledali globoko v oči in mu rekli: vidim te v celoti.

SOCIALNA FOBIJA

Naročnico bega hčerkino vedenje. Veliko dela od doma, vendar opaža, da se ne druži več s prijateljicami, že obisk trgovine je zanjo prava muka. Prišlo je tako daleč, da nikomur ne odpre vrat, celo pošte ne dviguje. Pove pa, da jo je strah in se počuti nelagodno, zato se izogiba stikom z ljudmi. Socialno fobijo velikokrat napačno razumemo kot strah pred odprtimi prostori in množico ljudi. Neizmerna tesnoba se pojavi že ob misli, da bi se znašli v situaciji, ko na videz ni rešitve pri roki.

KLJUČ DO POLNEJŠEGA ŽIVLJENJA

Praznični čas, ki je za nami, je bil za marsikoga zaradi osamljenosti ali slabih družinskih odnosov vir žalosti, nezadovoljstva in nesreče. Pa vendar verjamem, da ne glede na to, kaj se nam dogaja, je v veliki meri odvisno od nas, kako se na dogodke odzovemo. Življenje namreč sestavlja deset odstotkov tega, kar se nam zgodi, in devetdeset odstotkov tega, kako se na to odzovemo. Če želimo živeti polno in kakovostno življenje ne glede na omejitve, ki jih morda imamo, se moramo odločiti, čemu bomo namenili pozornost in čemu ne.

IGRICE

Babica in dedek sta prišla na pogovor zaradi dvoma, ali ravnata prav z vnukoma, ko sta pri njiju na daljšem obisku. Zdi se jima, da preveč časa preživita pred zasloni tabličnih računalnikov ali telefonov, povsem sta odsotna, in ko jima za nekaj časa ne dovolita uporabe, doživita neljube verbalne napade iz otroških ust.

Različni strokovnjaki dokazujejo, da pretirana uporaba tehnoloških sredstev slabo vpliva na razvoj možganov. S tem pa tudi na razvijanje nujno potrebnih kognitivnih in socialnih spretnosti, ki jih ljudje izvajamo izključno v medosebnih odnosih, brez umetnih dražljajev, ki jih prinaša tehnologija. Pretirano brskanje po telefonu slabo vpliva na razvoj motorike, povzroča slabovidnost, ker se očem ni treba prilagajati, kot se na primer v medvrstniški družbi med igranjem iger z žogo. Tu so bistveni razvoj koordinacije, lovljenje in metanje, ocenjevanje razdalje ter seveda tudi gibanje.

JOGA SMEHA

Kjer je smeh, ni jeze, strahu, skrbi in tudi bolezni ne. Smejemo se lahko brez razloga, saj je dobra volja vir zdravja in povezovalnih odnosov. Iz Indije je že pred časom prišla k nam metoda smejalne terapije. Pri svojem delu jo uporabljajo v različnih poklicih, med drugimi tudi psihoterapevti in psihiatri.

Joga smeha je metoda celostnega preporoda telesa in duha. Je zabavna in enostavna vadba, s katero izjemno povečamo količino kisika v celicah telesa ter se naučimo pravilnejše in polnejše dihati. Sestavljena je iz kombinacije gibalno-vokalnih vaj, iger in globoke sprostitve. Radost in smeh sta ena najhitrejših poti k pozitivni naravnanosti uma. Ta sprostitvena dejavnost dokazano uravnava krvni tlak, sprošča mišice, izboljša krvni obtok, poveča vsebnost kisika v telesu in okrepi imunski sistem.

UPANJE

Vnuk ene naših naročnic je prišel na svetovanje. Kot kaže, študija ne bo dokončal niti na drugi fakulteti, na katero se je vpisal. Sicer sta bili obe fakulteti želja njegovih staršev, ne njegova. Ker nima prave motivacije, je obupal in postaja depresiven. Ne vidi izhoda, očita si, da je len in nesposoben.

Najprej sva se pogovorila o upanju, ki je povod za spremembo nekega stanja. Brez njega se samo predamo. Naj navedem zgodbo v premislek: Po pomoti so nekega moškega zvečer zaprli v hladilnico. Zavedal se je, da do naslednjega dne tja ne bo nikogar, in pomislil je, da je to njegova smrtna obsodba. Ni imel upanja, da bi pri zelo nizki temperaturi preživel vso noč. Svoji družini je napisal poslovilno pismo. Naslednje jutro so ga našli mrtvega. A pristojnim je bila njegova smrt nerazumljiva. Ponoči je prišlo do izpada hlajenja in bi pravzaprav moral preživeti. Umrl je zaradi svojega prepričanja, da nima več možnosti za preživetje – nehal je upati.

O RAKU

Klientka, s katero se že dolgo poznava, je dobila diagnozo rak dojke. Psihično je povsem na tleh, ne razume, zakaj je zbolela.

Razloge za bolezen lahko iščemo zunaj sebe (okolje, strupene snovi, sevanje, prehrana …) ali v sebi (genska predispozicija, način zaznavanja in odzivanja na zunanje okoliščine …). Naše telo ima živčevje, ki se je oblikovalo v milijonih let in ohranilo strategije, ki so mu pomagale preživeti v divjini. V stresni situaciji proizvaja stresne hormone (kortizol, adrenalin). Družbena pravila in individualna kapaciteta za stres nam pomagajo te odzive obvladati, znamo si tudi razumsko razložiti dogodek in potlačiti odzive nanj. Vendar določena količina poživljajočih oziroma stresnih hormonov ostane v telesu in zavira delovanje imunskega sistema. Če imamo srečo, voljo in znanje, jih lahko sprostimo ob primernem času in načinu ter tako ohranjamo dobro počutje in zdravje – skrbimo zase.

POSLUŠANJE

Naročnica mi je med pogovorom zaupala, da ji je šestletni vnuk povedal, kako zelo rad je pri njej v varstvu. Ne samo zaradi razvajanja s hrano in dobro voljo, ampak tudi zato, ker ima občutek, da je edina, ki ga velikokrat zares posluša. Drugi odrasli nimajo nikoli časa.

Poslušanje je eden od glavnih načinov sprejemanja informacij. Na žalost pa večina izmed nas med opravki za to aktivnost izrablja le četrtino zmogljivosti. Večina misli, da smo dobri poslušalci, vendar ni tako. S stoodstotno zmogljivostjo lahko prisluhnemo samo kratkim in zanimivim informacijam, če poslušamo zanimivo daljše predavanje, pa je to precejšen umski napor. Med poslušanjem in slišanjem je namreč velika razlika. Slišati pomeni, da se ušesa odzivajo na zvočno valovanje. Poslušanje pa pomeni več kot to, saj zahteva, da možgani to valovanje interpretirajo in se nanj odzivajo. Kako izboljšati zmožnost poslušanja? Prvič, pretvarjajte se, da morate informacijo posredovati naprej. Če boste poskusili, boste presenečeni, koliko si boste zapomnili. Drugič, temu, kar slišite, pripišite pomen. Tretjič, kar si je vredno zapomniti, zapišite. Četrtič, vzpostavite očesni stik. Petič, sprašujte in odgovarjajte. Tako boste aktivirali možgane in govorcu dali vedeti, da ga poslušate.