Svetujejo vam

TRAVMA

Psihiater dr. Bessel van der Kolk je leta 2014 objavil knjigo z naslovom Telo si vse zapomni. Njegova teza je taka: bistveno delo možganov po travmatičnem dogodku je, da hud stres potlačijo, na primer s pozabo ali samoobtoževanjem. Toda telo ne pozabi, ampak izrazi travmo s fiziološkimi spremembami, spremeni se sistem možganov, povečajo se stresni hormoni, stres se shrani v mišicah in ne izgine. 

 Svetujejo vam

SPREJEMANJE ODGOVORNOSTI

Sprejemanje polne odgovornosti za vsa naša dejanja vključno z našimi čustvenimi in vedenjskimi odzivi na vse življenjske okoliščine predstavlja odločilen korak k človeški zrelosti. Vendar je težnja, da za svoje odzive krivimo druge ljudi ali stvari, stara kot človeški rod.

Večina nas je odrasla kot obtoževalci. Zagovarjali smo svoje najbolj nesprejemljivo obnašanje: Ti si kriv za to. Enako si ti naredil meni. Vračam ti le milo za drago. Naučili smo se pojasnjevati, da naj ne bi bili krivi za svoje napake zato, ker nismo imeli ustreznih sredstev, s katerimi bi delali. Zagovarjali smo se, da je kriva luna, sosed, partner …

Svetujejo vam

SAMOTA IN OSAMLJENOST

Samota je tista samost, ki nam je v veselje, medtem ko nam osamljenost povzroča bolečino. Ko smo sami, ni nujno, da smo osamljeni, in prav tako družba drugih ljudi še ne pomeni, da se ne moremo počutiti nerazumljene. Torej nam samota prinaša notranjo izpolnjenost in občutek celovitosti, osamljenost pa čustva nezadostnosti in notranje praznine.

Veliko ljudi ne mara praznikov. Ko drugi praznujejo, se družijo in veselijo, se njihova osamljenost samo še poglobi. Pa vendar je mogoče tako kot na vse v življenju pogledati tudi z drugačne plati. Samota je namreč sposobnost uživanja v lastni notranji tišini in ta čas nas lahko notranje obogati, če ga znamo modro izkoristiti. Vzamemo si čas za dejavnosti, ki nas veselijo. Če smo večino časa vpeti v delo z ljudmi in imamo kup družabnih obveznosti, lahko občutimo potrebo po kančku samote podobno kot potrebo po zraku, ko potrebujemo svoj prostor...

Svetujejo vam 

POMEN POTRPEŽLJIVOSTI

Opažam, da v današnjem času potrpežljivosti skoraj ni – ne v odnosih ne pri delu. Nestrpnost je postala način življenja. Pa vendar naj vas s tole zgodbo spodbudim k razmišljanju o pomenu tega dela čustvene inteligence.

Vrtnar je na kraljevi vrt prinesel tri majhna drevesa. V zemljo je izkopal tri luknje, jih posadil vanje in jim rekel: »Posadil sem vas prav ob pot, po kateri se sprehaja kralj, in potrudite se, da mu boste v veselje!« Vsa tri so bila zelo ponosna na pomembno vlogo. Prvo drevesce si je mislilo, da kralj zagotovo ljubi cvetje. Zato se je že v maju pokrilo s čudovito krono cvetja. Kralju je bilo tako všeč, da je vsak dan posedel pod njim. Ko je maj minil, so cvetni lističi odpadli.

ŽIVLJENJSKA STALIŠČA

Ljudje gledamo nase in na svet okoli sebe na štiri načine, imenovane življenjske pozicije. Osnova teh pogledov so prepričanja o nas samih in drugih. Imenujemo jih tudi referenčni okviri. Nekatera so dostopna, še več pa jih tiči v nezavednem. Po lastnem izboru vidimo svet skozi očala različnih barv, od temnih do svetlih. Govorimo o štirih različnih stališčih.

Jaz sem v redu, ti si v redu. To je pozicija vzajemnega spoštovanja, ki nudi dobre možnosti za prijetno sobivanje z drugim. Tak posameznik je pripravljen na iskanje kompromisov tako, da so zapolnjene njegove potrebe in potrebe ljudi okoli njega.

 SVETUJEJO VAM

KAKO SE SPORAZUMEVATI S TEŽAVNIMI LJUDMI

Gotovo se nam vsem kdaj zgodi, da se v stiku z nekaterimi drugimi počutimo, kot da smo brez moči, da nas ne upoštevajo in podcenjujejo. To so ljudje, ki neprestano tarnajo, izkoriščajo druge, se hitro razburijo, obsojajo, morajo vedno imeti prav, ne upoštevajo mnenja drugih, so negativno nastrojeni ali pa se vse vrti samo okoli njih. Da bi ob njih ostali mirni, je potrebna kar visoka čustvena zrelost.

Sovražno nastrojeni so jezni ljudje, znajo biti nepravični, neupravičeno kritizerski in obsojajoči. Zavrnjeni občutljivci so pogosto užaljeni, in če se počutijo odrinjene, znajo še bolj siliti v vas. Nevrotiki so tesnobni, pesimistični, ovirajo druge in pogosto uporabljajo: Ja, ampak ... Egoisti želijo biti na prvem mestu, težko sprejemajo kompromise in imajo vedno prav. Kaj nam lahko pomaga v pogovoru s takšnimi posamezniki? Ne poskušajte jih spametovati ali jim preveč razlagati svojih stališč, če vidite, da vam ne želijo prisluhniti.

 SVETUJEJO VAM

OBVLADOVANJE JEZE 

Jeza je običajno čustvo, prav takšno, kot sta žalost ali veselje. Vendar pa lahko stopnja jeze prestopi prag zdravega, učinkovitega izražanja in izgubimo nadzor nad samoobvladovanjem. To pa vodi v različne težave, a ne samo s samim seboj, ampak tudi v konflikte z družino in drugimi ljudmi.

Izražanje jeze na negativen način se kaže z napadalnim vedenjem, to pa je že stopnja, ko se ne moremo obvladovati in nas lahko tako vedenje privede do najrazličnejših težav. Ovira našo sposobnost razmišljanja in razsodnost. Če jezo dalj časa tlačimo v sebi, se to lahko kaže v motnjah prehranjevanja, samopoškodovanju, zasvojenosti z drogami ali alkoholom. Ljudje, ki težko govorijo o tem, kaj čutijo, kako se počutijo in ali so v preteklosti doživeli travmatični dogodek, pogosto obrnejo jezo navznoter. Ne glede na to, kam je to čustvo usmerjeno, je oboje nezdrav in negativen način izražanja. Vsakdo ima pravico, da izrazi svoje občutke, je obravnavan s spoštovanjem, sam odloča o sebi, dela napake, spreminja svoje mnenje, pove, ko česa ne razume. Vpraša, ali si kaj želi, zavrne odgovornost za težave drugih ljudi, reče ne brez občutka krivde. Povezuje se z drugimi ljudmi, ne da bi se pri tem čutil odvisnega od drugih ali iskal njihovo potrditev.

SVETUJEJO VAM

ČUSTVA, KI BOTRUJEJO BOLEZNIM

Čustva so duševni procesi, s katerimi doživljamo poseben odnos do pojavov, predmetov, oseb, njihovo privlačnost ali odbojnost, njihovo svojevrstnost in barvitost. Čustvovanje daje našemu življenju polnost, smisel in lepoto.

Brez čustev bi bili podobni robotom. Brez njih ne bi bili motivirani, da se izognemo tistim dejavnikom in objektom, ki v nas sprožajo negativna čustva (nelagodje, strah, gnus, žalost), in se usmerjamo k tistim, ki spodbujajo v nas pozitivno, torej ugodje, veselje, ljubezen, estetske užitke ... Po moči doživljanja so lahko močna ali šibka. To je odvisno od situacije in posameznika ter stopnje vzburjanja ali pomirjanja. Jeza, strah, veselje so čustva, ki vznemirjajo, žalost pomirja.

SPREMINJANJE NAVAD

Ljudje smo nekakšna zbirka navad. Naše vedenje, čustva in geste so z leti postali stalni in utečeni. Naučili smo se, da je ravnati in misliti na določen način edino pravilno. Da pa bi spremenili svojo osebnost in izboljšali samopodobo, se je nekaterih navad dobro znebiti oziroma jih zamenjati z boljšimi. To naredite tako, da se zavestno odločite za spremembo.

Vzemite si čas, mogoče boste potrebovali nekaj dni, da boste dobro pobrskali po preteklosti in odkrili, kaj vas moti pri sebi. Najdite tudi najmanjše podrobnosti, ki jih nikoli ne bi zaupali drugemu. Napišite seznam, in ko ga boste prebrali, si recite: »Čistim svojo preteklost. Vsakdo ima svoje slabosti in jaz ne bom dovolil, da mi moje uničujejo občutek lastne vrednosti!« Vzemite vžigalnik in obredno zažgite svoj seznam. Naj bo to simbolična gesta, tako ste preteklosti obrnili hrbet.

PSIHOTERAPIJA

Ljudem je večinoma jasno, zakaj se vedejo ali odzivajo tako, kot se. Včasih pa se zgodi, da jih lasten odziv preseneti in si ne zmorejo razložiti, zakaj so se tako obnašali. Zato si zaželijo, da bi sami sebe bolje razumeli. Pri tem lahko pomaga psihoterapija.

Vse, kar delamo, počnemo iz nekega notranjega razloga, ne naključno. Poleg racionalne razlage ima na nas vpliv nezavedno, ki nam ni dostopno brez pomoči strokovnjaka. Za odločitev za terapijo ni dovolj, da ima človek čustveno težavo, ki je ni zmožen rešiti ne sam ne ob pomoči bližnjih. Potrebno je zaupanje, da mu terapevt res lahko pomaga. Ljudje z negativnim odnosom do tega znanja na terapijo sploh ne bodo prišli. Tudi marsikateri psihiater meni, da so vse tovrstne motnje izključno gensko pogojene, gre torej samo za nepravilno delovanje...