-
Svetovni dan zdravja, 7. april, je namenjen osveščanju o depresiji oziroma spodbudi, da bi čim več ljudi z depresijo poiskalo in prejelo ustrezno pomoč. Nič ni narobe, če smo občasno zelo jezni ali žalostni ali pa vidimo pred sabo le še črno prihodnost. Težave nastopijo, če iz takega razpoloženja ne moremo in kar ždimo v tej črni luknji. Zato bi se morali o duševnih težavah veliko pogovarjati: v družini, s prijatelji, zdravstvenimi strokovnjaki, v šolah, na delovnem mestu, zasebno in javno, tudi na socialnih omrežjih.
-
Katere šege in navade obujamo po Sloveniji na jurjevo?
Odgovor pošljite do 16. aprila na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana in ga označite s pripisom »Miselni oreh«ali pa ga sporočite po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.
Rešitev iz marčne številke: Angela Boškin je bila prva slovenska medicinska sestra, po njej so pred kratkim poimenovali zdravstveno fakulteto na Jesenicah.
-
Nagradno vprašanje se glasi: Iz česa je pridobljena sestavina Sym Sitive, ki je v pomirjujoči kremi proti rdečici Anti REDNESS?
Pomirjujočo kremo proti rdečici Eucerin so razvili posebej za pordelo kožo, ki je zelo občutljiva in nagnjena k rozacei. Nega proti rdečici in prekrivna krema proti rdečici z zaščitnim faktorjem 25 pomagata pri takojšnji ublažitvi rdečice. Sestavini Sym Sitive, ki deluje kot regulator občutljivosti neposredno pri izvoru hiperaktivnosti, ter licochalcon A, pridobljen iz izvlečka korenine sladkega korena, delujeta protivnetno, zmanjšata rdečico in ublažita draženje.
-
ŠKOCJAN
Škocjanski upokojenci so na svoj občni zbor povabili župana, predsednico Rdečega križa, predsednika škocjanskih gasilcev in tudi predstavnike sosednjih društev upokojencev Šmarješke Toplice, Bela Cerkev, Šentjernej, Otočec in Prečna. Predsednik upokojenskega društva Anton Mojstrovič je predstavil preteklo delo in načrt za leto 2017, podelili so tudi priznanja poverjenikom za dolgotrajno delo v društvu. Predstavnik šentjernejske policijske postaje pa je udeležencem svetoval o varnosti v prometu in tudi doma. (Besedilo in fotografija: Jožica Kaučič)
Z majhnimi stroški pridelati veliko in dobro
V času zategovanja pasov smo se navadili sami pridelati hrano in tako razbremeniti družinski proračun. Torej vrtnarimo z veseljem in pridelajmo čim več. Zato je zelo pomembno, da izberemo taka gnojila, ki rešijo vse probleme, nam lajšajo in poenostavijo delo in omogočijo dobro rast. Poleg tega naj bodo še cenovno ugodna, kakovostna in seveda bio. Ta beseda postaja zadnje čase pravi hit, čeprav resnici na ljubo ne vemo, kaj bi z njo.
Ljudje nam pogosto postavljajo vprašanja. Ali je hrana še bio, če uporabim mineralno gnojilo? Če uporabim brikete, je pridelek še bio? Bodo rastline zdrave? Moram priznati, da so to res težka vprašanja, če želim odgovoriti argumentirano in na podlagi dejstev. Kje naj začnem? Najbolje pri stanju nič. Torej, če vrta ali njive nič ne gnojimo.
-
Čeprav je Ljubljančanka Erika Železnik že kot gimnazijka obiskovala slikarsko šolo, se je začela s slikarstvom resno ukvarjati šele pred dvajsetimi leti. Obiskovala je zasebne slikarske šole in tečaje, izpopolnjevala svoje znanje in odkrila, da ji umetnost res leži. Nekaj časa je kot samostojna ustvarjalka na področju kulture slikala na svilo ter oblikovala glino. Odkar je upokojena, veliko slika, našla je svoj slog, a se še vedno uči, zato se redno udeležuje slikarskih kolonij, ekstemporov in drugih srečanj. Je članica likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher ter Društva likovnikov Ljubljana.
Premalo urologov, vse več bolnikov
Slovenski urologi bijejo plat zvona, saj jih je veliko premalo. Za vse urološke bolnike namreč skrbi le okoli 45 specialistov in 25 specializantov. Ob tem pa je rak na prostati na prvem mestu med raki pri moških, vsako leto odkrijejo 1.300 novih bolnikov. Zaradi staranja prebivalstva bo sčasoma bolnikov vedno več.
Za zmanjševanje čakalnih dob bi v Sloveniji potrebovali od 70 do 75 specialistov urologije, so na skupni novinarski konferenci poudarili urologi iz več bolnišnic. Prav tako bi morali ustanoviti strokovno telo, ki bi odločalo o urološki dejavnosti, uvedbi novih metod ter financiranju diagnostičnih in terapevtskih postopkov.
-
Ustno zdravje je pomembno
Slabo ustno zdravje je velik dejavnik tveganja za razvoj najbolj razširjenih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni, rak in druge. Število obolelih za rakom ustne votline narašča, saj je že na 8. mestu po pogostosti, vsako leto na novo zboli 250 bolnikov. Za rakom ustne votline in žrela lahko zbolijo ljudje z zobmi in brez njih, k nastanku raka pa močno pripomorejo kajenje cigar, cigaret in pipe, žvečenje tobaka ter pogosto pitje alkohola.
Kar 80 odstotkov rakov odkrijejo v zobnih ambulantah, zato zobozdravniki v maju pripravljajo akcijo Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje. Več kot 500 zobozdravnikov bo en dan opravljajo brezplačne preventivne preglede, da bi odkrili morebitne zgodnje maligne spremembe na ustnih sluznicah in žrelu. Paciente, pri katerih bodo ugotovili tveganje razvoja raka, bodo napotili na specialistični pregled. Seznam ambulant za brezplačne preglede je objavljen na povezavi: www.zdravniskazbornica.si/zbornica-za-vas/pravocasen-pregled-ustne-votline.
-
Danilo Rudež skrbno sledi smernicam zdravega življenja, brez telovadbe, hoje ali kolesarjenja njegov dan ni popoln. Lani, recimo, je prehodil 1320 kilometrov. Pozimi vozi sobno kolo, ko vreme dopušča, pa kolesari v naravi, v enem dnevu prevozi tudi trideset kilometrov. Odlično za gospoda, ki bo julija dopolnil enaindevetdeset let, kajne?
Nono Danilo, kot mu pravijo domači, se že leta strogo drži natančnega urnika. Takoj zjutraj, ko vstane, pol ure telovadi. Sam si je sestavil vaje, nekatere dela še iz mladih dni, vadi tudi na blazini in z utežmi, da vzdržuje mišično moč. Po telovadbi spije četrt litra vode in poje jabolko, potem pa si pripravi močan zajtrk, ki količinsko ni nič manjši kot kosilo. Samo po sebi je razumljivo, da ne kadi, ne pije alkohola niti kave. »Sladkorja ne uporabljam že vsaj 15 let, nadomestim ga z medom in sadjem. Izogibam se bele moke, ne jem belega kruha, zelo malo solim. Sam kuham, pripravim si pet obrokov, vedno gledam, da je hrana zdrava in pestra, privoščim si veliko sadja in zelenjave.« Vsak dan se odpravi na nordijsko hojo, najmanj dve uri hodi ali kolesari.
Kritični do zdravstvene reforme
VESTI IZ ZDUS
Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije imajo precej pripomb na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prepričani so, da je bilo besedilo pripravljeno prehitro in so nekatere rešitve nepremišljene ali pomanjkljive, zato bi moralo ministrstvo za zdravje upoštevati pripombe in ponovno dati prenovljen predlog v javno obravnavo.
Kot so povedali na novinarski konferenci, ne želijo kritizirati ali celo rušiti prizadevanj ministrstva, pač pa izboljšati določene rešitve, saj imajo v svojih vrstah številne strokovnjake in obilo znanja ter izkušenj. Predvsem jih moti, da vlada, če že dela reformo zdravstvenega sistema, ni pripravila celotne zakonodaje s področja zdravstva. Potrebovali bomo tudi usklajeno pokojninsko zakonodajo, saj predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi spremembe v zvezi z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi.
