Neredko smo v dilemi, kaj storiti, ko nas sredi noči začne boleti zob ali v nedeljo dobimo močne bolečine v trebuhu ... Sprašujemo se, ali bi morali obiskati zdravnika ali pa si lahko pomagamo sami. Za take primere je Sklad Socialni Dunaj po zgledu nekaterih evropskih držav na Dunaju in še v dveh drugih zveznih deželah v okviru avstrijske zdravstvene reforme uvedel brezplačno zdravstveno telefonsko številko 1450.

Diplomirani zdravstveni tehniki so dosegljivi 24 ur na dan vse dni v tednu. Po opisu znakov in simptomov ocenijo nujnost primera in klicatelju svetujejo, ali potrebuje zdravniško pomoč.  Pomagajo tudi z informacijami o zdravnikih v bližini in njihovih uradnih urah. Na ta način marsikomu prihranijo nepotrebno čakanje pri zdravniku ali na urgenci.

Med prvomajskimi prazniki si vzemite čas za lepe stvari. Zagotovo so to poljane tulipanov, ki tradicionalno konec aprila in v začetku maja zacvetijo v Arboretumu Volčji Potok pri Radomljah in na drugi strani države, v Mozirju.

 V Mozirskem gaju bo tradicionalna spomladanska razstava odprta med 27. aprilom in 2. majem, vsak dan od 9. do 19. ure. Med množico tulipanov in drugih rož si vsekakor velja ogledati edinstven tulipan Mozirski gaj, ki so ga vzgojili na Nizozemskem in raste samo tu. Je križanec med sortama White Triumphator in West Point. Cveti konec aprila oziroma v začetku maja. Poseben je zaradi redke barve in dolgo obstoječih cvetov.  

 S slavnostno prireditvijo v krajevni kinodvorani se danes ob 18. uri v Žireh pričenjajo 11. Slovenski klekljarski dnevi.

Klekljarsko društvo Cvetke vabi na razstave čipk, ki jih že tradicionalno postavijo na različnih prizoriščih po Žireh. V Galeriji DPD Svoboda bo osrednja razstava  posvečena risarki vzorcev Frančiški Gantar, z naslovom "Špice po Frančiškinih papircih". V prostorih Občine Žiri bo gostovalo Društvo zasavskih klekljaric Srčevke z razstavo čipk na temo srca in narava. V kapeli pa bo na ogled dokumentarna razstava ob 100-letnici rojstva Julke Fortuna Gantar. Ogledate si jih lahko do 2. maja od 9. do 19. ure.

 Na 6. festivalu čokolade v starem mestnem jedru Radovljice, ki se začenja danes ob 15. uri, končal pa se bo v nedeljo ob 19h, se bo predstavilo 40 razstavljavcev. Poleg slovenskih sodelujejo tudi ponudniki čokolade iz Italije, Hrvaške in celo Danske. Za ljubitelje čokolade je to priložnost, da poskusijo nove okuse, kot denimo čokolado z zaseko, ocvirki, olivnim oljem in mohantom, ter kaki in mango s čokolado. Poleg bele in črne čokolade  predstavljajo na festivalu še blond čokolada ter veganske in brezglutenske napitke ter presne izdelke.

Letos praznujemo kar nekaj literarnih obletnic, in sicer mineva 100 let od izida prve slovenske slikanice Martin Krpan Frana Levstika in 150 let od rojstva slovenskega pisatelja Frana Milčinskega. Poleg tega se je  pred 200 leti rodila angleška pisateljica Jane Austen, Martin Luther pa je pred dolgimi petsto leti pribil svojih 95 tez na vrata cerkve v Wittembergu, zato je leto 2017 proglašeno za evropsko leto reformacije. Vsi ti dogodki bodo zagotovo zaznamovani na 22. Slovenskih dnevih knjige.

Dnevi knjige bodo potekali od 19. do 23. aprila v Ljubljani in partnerskih mestih (Celje, Dol pri Hrastniku, Kranj, Krško, Koper, Lenart,  Maribor, Novo mesto, Ormož, Slovenske Konjice ), v organizaciji  Društva slovenskih pisateljev. Slavnostnega odprtja jutri ob 12. uri v atriju Mestne hiše v Ljubljani naj bi se udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Na Stritarjevi ulici bodo vsak dan od 10. do 19. ure (v soboto do 16. ure) stojnice z bogato bero knjig po znižanih cenah. Na Mestnem trgu bodo dogodki na temo Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere?, ki v ospredje postavlja razmerje med avtorjem in bralcem. Pesniki in pisatelji se bodo podali tudi med bralce v knjižnice, pogovori z njimi bodo potekali v Trubarjevi hiši literature, v knjigarni Konzorcij,  na Vodnikovi domačiji m celo v lokalih (Pritličje, Sombrero bar na Fužinah …)

 Tradicionalno spomladansko razstavo tulipanov in drugega cvetja v Arboretumu Volčji Potok odpirajo že ta konec tedna. V Arboretumi sicer že 26 let vsako sezono posadijo za vsakega Slovenca en tulipan.

Na kar šestih hektarjih se razprostirajo polja tulipanov, nekateri svoje barve še sramežljivo skrivajo, drugi so že v polnem razcvetu. Letos so z novo tehniko posadili 350 različnih sort tulipanov na visokih gredah ob pristavi in ob novi poti v rozarij. Ogledate si jih lahko med zelenjem travnikov, v gozdu ali z višine, saj so v drevoredu postavili  50 metrov dolgo konstrukcijo.

 Pred dnevi smo vas na naši spletni strani povabili k sodelovanju na prvem velikem Festivalu velikonočne slovenske potice 2017, ki so ga pripravile Terme Krka. Novica je imela naslov »Je najboljša prav vaša potica?« No, izkazalo se je, da je najboljša prav »naša« potica. Spekla jo je namreč odgovorna urednica Vzajemnosti Jožica Dorniž.

Strokovna komisija, ki so jo sestavljali, prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in avtor knjige Potice iz Slovenije, mag. Marlena Skvarča, mednarodno priznana senzorična ocenjevalka živil in nekdanja profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti ter Dejan Pavlič, chef de cuisine na Gradu Otočec, je imela težko nalogo. Izmed 56 potic je le izbrala štiri, ki so še posebej izstopale. Poleg Jožice Dorniž iz Novega mesta, ki je prejela zlato priznanje, je Jožica Peršoh iz Hajdine dobila srebrno priznanje za orehovo potico iz kar petih zvitkov,  ...

 Po svetovnih prestolnicah se urbano čebelarjenje razvija že 25 let, pri nas pa šele zadnja leta postaja vse bolj priljubljeno. Čebelji panji  stojijo denimo v parku Tivoli, kjer bi jih še pričakovali - a tudi na strehah Cankarjevega doma, Centra kulture Španski borci, hotela Park, ob Vodnem mestu Atlantis sredi nakupovalnega središča BTC, v Botaničnem vrtu pa bodo kmalu postavili učni urbani čebelnjak.  

Poznavalci pravijo, da se čebele v mestih bolje počutijo, dlje živijo in so bolj zdrave kot denimo na podeželju. V mestih imajo namreč bolj raznoliko pašo, zato je med zelo kakovosten in različnih okusov. Je tudi manj nevarnosti, da bi čebele  prišle v stik s pesticidi in podobnimi strupi. Smog jih ne moti preveč, v času visoke kurilne sezone (od novembra do marca) pa se zadržujejo v panjih. 

Avstrija slovi po številnih jezerih, samo na Koroškem jih je menda čez 200. Največja izmed njih smo se na sončno aprilsko soboto odpravili raziskovati bralci Vzajemnosti. Kar za dva avtobusa se nas je nabralo in res smo videli veliko vode, a še mnogo drugega. Kompasovi vodnici Majda in Lili pa sta poskrbeli zato, da smo tudi izvedeli veliko zanimivega.

Največje in najbolj mondeno Vrbsko jezero (Wörthersee) nas je od postanka v Vrbi spremljalo vse do Celovca. Tu nas je pričakal upokojeni profesor Jože Wakounig, nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Zbora narodnih predstavnikov in nas popeljal po mestnih znamenitostih, ki so kakorkoli povezane s Slovenijo in Slovenci. Na stopnicah pred Mestnim gledališčem je nastala skupinska fotografija izletnikov.

Parkinsonova bolezen, s katero se v Sloveniji spopada  več kot 7.000 ljudu, se kaže v številnih simptomih. Eden izmed motoričnih je tudi zamrznjenje ali izklop. Bolnik na primer lahko hodi naravnost, ko se naenkrat ena noga trdno »prilepi« na tla in se nekaj časa enostavno ne more premakniti. To je zelo neprijeten pojav, ki se  pogosto zgodi med vrati, med prečkanjem ceste in med obračanjem. Na ta način hitro pride do padca in poškodb. Mimoidoči običajno tega pojava ne poznajo, zato ga ne povezujejo z boleznijo, bolniki pa so zaradi njihovih reakcij prizadeti.