-
Ni vse zlato, kar je na spletu
Vse več ljudi na spletu išče informacije o bolezenskih težavah, znakih, zdravljenju, alternativnih metodah … Veliko jih o prebranem razpravlja s svojim zdravnikom, drugi pa ga ravno zaradi nasvetov s spleta morda sploh ne obiščejo. Gre torej za dvorezen meč, saj je veliko informacij na spletu netočnih ali nezanesljivih, uporabniki pa o kakovosti objavljenega težko presojajo.
O tem, kako splet spreminja vedenje in vloge v zdravstvu, so razpravljali na mednarodni konferenci, ki sta jo skupaj pripravila Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani in Zavod Med.Over.Net. Obe ustanovi sodelujeta pri razvoju in implementaciji novih tehnologij na področju zdravja pod imenom HealthOnline. Sodobna tehnologija ne more nadomestiti osebnega stika med zdravstvenimi delavci in pacienti, lahko pa je obojim v pomoč, če se naučijo razumno presojati objave.
-
»Ohraniti želimo socialne vrednote, zato se zavzemamo za javno zdravstvo, javno šolstvo, skratka za javno dobro – za to smo pripravljeni iti tudi na ulice,« je odločna Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije. Podpirajo boj za sindikalne pravice zaposlenih, mladih, prekarnih delavcev ter drugih in ne nasedajo tistim, ki bi želeli spreti generacije.
Glavna skrb sindikata pa je pomoč pri izboljšanju socialnega in ekonomskega položaja upokojencev. Članom ponujajo brezplačno pravno pomoč, s kartico ugodnosti lahko uveljavljajo popuste pri plačilu blaga in storitev podjetij in zavodov, enako kot člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ter ugodnosti pri storitvah Delavske hranilnice. Občasno komu pomagajo z manjšo denarno pomočjo, finančnih sredstev namreč nimajo veliko. »Ne morete si predstavljati, kako srečen je človek, ki dobi 30 evrov, da lahko plača kakšno položnico! Država si zapira...
-
Medgeneracijski konflikt, o katerem je večkrat slišati v javnosti, ne obstaja, je pa mlajši in starejši generaciji skupno to, da sta obe odrinjeni na rob družbenega dogajanja in izločeni iz odločanja o zadevah, ki zadevajo prav njih.
Prvim očitajo, da so premladi, drugim, da so prestari. A le z okrepljenim medgeneracijskim partnerstvom bomo kos vsem izzivom sodobne družbe, je temeljno poročilo posveta o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti, ki ga je pripravil Mladinski svet Slovenije (MSS) v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Na njem so sodelovali Tin Kampl, predsednik MSS, mag. Marijana Bednaš, namestnica direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj, Janez Sušnik, predsednik ZDUS, in Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Nagradna igra Milk & Honey Gold
Za intenzivno in razkošno vlaženje kože preizkusite mleko za telo z izvlečki mleka in medu, ki sta biološko pridelana. Koža bo naslednji dan bolj sijoča in spočita.
Med tistimi, ki boste odgovorili na vprašanje, kateri glavni sestavini vsebuje krema za telo, bomo izžrebali šest nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor na vprašanje nam skupaj s svojimi podatki pošljite do 16. marca na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
Nagradno vprašanje se glasi: Katero zaščito vsebuje krema Eucerin AQUAporin?
Vlažilna nega Eucerin AQUAporin ACTIVE z UV-zaščito je inovativen vlažilni izdelek za obraz, ki izboljša koži lastni sistem vlaženja in naredi kožo voljno, gladko in sijočo. Obenem jo zaščiti pred poškodbami zaradi UVB- in UVA-sevanja.
Žametna tekstura kreme Eucerin AQUAporin ACTIVE z zaščitnim faktorjem 25 in UVA-zaščito za vse tipe kože se hitro vpije in zagotavlja intenzivno 24-urno vlaženje kože. Ublaži neprijetno napetost kože in jo naredi gladko in voljno, dovolj visoka zaščita pa učinkovito preprečuje poškodbe kože zaradi UV-sevanja. Krema ne vsebuje dišav in parabenov, občutljiva koža pa jo klinično in dermatološko dokazano dobro prenaša.
-
KRANJ
Društvo upokojencev Kranj je v lanskem letu praznovalo 70. obletnico delovanja. Šteje 2800 članov, ki so dejavni v enajstih sekcijah na športnorekreacijskem kot kulturnem področju. Množično so obiskani pohodniški in planinski izleti, ki potekajo vsak četrtek. Tudi v drugih sekcijah – kolesarski, teniški, kegljaški in plavalni – deluje vsak teden 20 do 30 članov. Redno vadijo tudi v balinarski, smučarski, namiznoteniški, telovadni sekciji in prstometu. Športniki se udeležujejo področnih in državnih tekmovanj, kjer so uspešni. Na letošnji prireditvi Športnik leta upokojenec, ki so se je med drugim udeležili predsednik PZDU Gorenjske Zdravko Malnar in predstavniki MO Kranj, so podelili 39 medalj. (Besedilo in fotografija: Marjana Skinder)
-
Katera je bila prva slovenska (takrat še jugoslovanska) diplomirana medicinska sestra?
Odgovor pošljite do 16. marca na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana in ga označite s pripisom »Miselni oreh«ali pa ga sporočite po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.
Rešitev iz februarske številke: Tradicionalni pustni liki so poleg kurentov še pozvačin, pokači in orači, cerkljanski laufarji, brkinski škoromati, coprnica Uršula, povodni mož Jezerko …
-
Gradovi so lep okras naše dežele. Kateri je na sliki?
Odgovor pošljite do 16. marca na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana s pripisom »Slikovna uganka«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel copate Vzajemnosti.
Odgovor iz februarske številke: Na fotografiji je prva slovenska pivska fontana v Žalcu.
Copate prejme: Alojz Trošt, Dol pri Hrastniku.
Čestitamo!
-
Leta 1957 so v Krškem mesarji in peki opravljali pomočniški izpit. V prvi vrsti sedijo mojstri in člani komisije, med tistimi, ki so opravljali izpite, je bila le ena ženska, mesarica Ivanka Pirc, ter tudi Marijan Srovin iz Ljubljane, ki nam je poslal fotografijo.
Fotografija je nastala leta 1958 ob kuharskem tečaju kraških deklet in fantov. Vodila ga je Tončka Kosovel, sestra pesnika Srečka Kosovela, iz Tomaja. Fotografijo hrani Milan Šuc iz Pliskovice (s kravato v prvi vrsti).
-
Slabšanje sluha ni povezano le s starostjo, pač pa imajo težave s sluhom ljudje vseh starosti, v zadnjem času žal vse več mladih. Res pa je največ starostne naglušnosti, saj ima skoraj polovica starejših od 65 let težave s sluhom. Vendar pa jih veliko manj uporablja slušni aparat, ki te težave znatno omili.
Naglušnost močno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da ukrepamo čim prej. Ne gre namreč le za to, da nekdo slabše sliši, pač pa da sliši govorjenje, a povedanega ne razume. Vzrok za to je, da slabše zaznava predvsem zvoke visokih frekvenc, tako ne sliši zvonjenja telefona, presliši budilko, ne sliši ptičjega petja. Dogaja se, da viša glasnost televizijskega in radijskega sprejemnika, saj ne zmore slediti vsebini, v družbi pogosto prosi sogovornika, naj povedano ponovi … Zdaj je že skrajni čas, da o težavah obvesti osebnega zdravnika, ki mu bo napisal napotnico za specialista otorinolaringologa. Naglušnost je namreč težava, ki ne mine, pač pa se z leti le še slabša. Če je vzrok zanjo v sluhovodu ali srednjem ušesu, govorimo o prevodni naglušnosti, saj je okvarjen prevodni in ojačalni del slušnega organa. V nekaterih primerih je mogoče te vrste naglušnosti odpraviti z zdravljenjem ali operacijo.
