Neusklajenost ministrstev zavira zakon
Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) ter Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so na skupni novinarski konferenci opozorili na predolgo odlašanje s sistemsko ureditvijo dolgotrajne oskrbe. Od prvih osnutkov zakonodaje je namreč minilo že več kot desetletje.
Družba, v kateri je medgeneracijska solidarnost pomembna vrednota, si ne bi smela dovoliti takega zavlačevanja pri enem najpomembnejših področij, saj naj bi že leta 2020 pomoč drugih oseb pri vsakdanjih življenjskih opravilih potrebovalo najmanj 60 tisoč prebivalcev. Sedanja ureditev ni dobra, predvsem pa ni humana, so opozorili na konferenci. Skrb za kronično bolne in ostarele ljudi je večinoma prepuščena njihovim družinam, storitve socialne in zdravstvene oskrbe, ki jo sofinancirajo občine, niso vsem enako dostopne, za marsikoga so tudi predrage.
-
Nagradno vprašanje se glasi: Katera učinkovina v kremi za roke obnavlja izsušene nohte in jih krepi?
Potrebujete univerzalno nego za vse člane družine? Kreme Amai vsebujejo bogate naravne in visoko učinkovite aktivne sestavine, ki se hitro vpijejo v kožo, ne puščajo mastnih madežev, koži pa dajejo izjemno mehkobo in svilnat občutek. Posebej primerne so za nego suhe kože. Hranilno kremo lahko uporabljate za nego obraza in telesa. Olje mareličnih koščic in izvleček matičnega mlečka poskrbita, da je koža dolgotrajno nahranjena in navlažena.
-
CELJE
Društvo upokojencev Nova vas Celje aprila praznuje 30 let delovanja. Obletnico so zaznamovali že marca in obenem pripravili slovesnost ob dnevu žensk in zbor članstva. Prišla je dobra tretjina od 300 članov, ki je sprejela tudi program dela za prihodnje leto. Zbor je zelo pozitivno ocenil poslovanje v preteklem letu, zlasti dobro sodelovanje z Mestno četrtjo Nova vas. Jože Prevolšek, predsednik Zveze DU Celje, je predsedniku DU Nova vas Celje Dragu Prtenjaku ob jubileju izročil zlato plaketo. Kar 27 članov je v društvu že od ustanovitve.
-
Na fotografiji iz leta 1936 so pevci cerkvenega pevskega zbora iz Šmartna v Tuhinju. Med njimi je tudi Agata, mama Ane Jeras, rojene Vrankar, ki nam je poslala fotografijo.
Takole so se okoli leta 1910 ženske s Trstenika pri Golniku vozile po opravkih v Kranj. Fotografijo hrani Jožica Zelnik.
V Ratečah, ob poti v Planico, kjer ob velikih padavinah nastane jezero, so nekoč lomili led za Pivovarno Union. S konjsko vprego so ga vozili do železniške proge in ga naložili na vagone. Na fotografiji iz leta 1911 so stara starša, po domače Žagarjeva, ter oče in teta Jožefa Volca.
-
SLIKOVNA UGANKA
Prišla je pomlad. Tudi pod katero goro?
Odgovor pošljite do 17. aprila na dopisnici na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel copate Vzajemnosti.
Odgovor iz marčne številke: Na sliki je benečanski stolp nad vasjo Podpeč (Kraški rob).
Copate prejme: Libero Benčič, Pobegi.
Čestitamo!
Čezmejno sodelovanje dnevnih centrov aktivnosti
Z včerajšnjim odprtjem slikarske razstave Stanka Sadjaka iz Šmihela pri Pliberku se je v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše (DCA) v Ljubljani začel »Avstrijski teden«. Ves teden v prostorih DCA na Tržaški in Gosposvetski ulici potekajo dogodki, tako ali drugače povezani z Avstrijsko Koroško. Natančnejši program preberite na naslovu: www.dca-ljubljana.org.
Med drugim bo v petek, 20. marca, ob 10.30 uri, v DCA na Tržaški ulici Bernard Sadovnik govoril o današnjem položaju koroških Slovencev. Naj omenimo, da je bil Sedovnik na nedavnih lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem izvoljen za župana Globasnice. Poleg Franca Jožefa Smrtnika, ki že drugi mandat županuje v Železni Kapli-Beli, sta zdaj dva župana iz vrst koroških Slovencev.
-
Turistično društvo Tuhinjska dolina v nedeljo, 22. marca 2015, med 10. in 16. uro prireja 10. velikonočni sejem. Vabljeni ljubitelji tradicije, rokodelskih izdelkov in domačih dobrot, saj se bodo predstavila različna društva in spretni posamezniki.
Na stojnicah pred termami Snovik ne bo manjkalo domačega kruha iz krušne peči, potic, peciva, medu, rezancev, kisa, likerjev, pa tudi sira, skute in suhih mesnih izdelkov …
Skupaj z učenci OŠ Šmartno v Tuhinju boste lahko izdelovali okraske z velikonočnimi motivi in si ogledali izdelovanje košev in košar ter drobnih izdelkov iz lesa, pletenje copat in predpražnikov iz ličkanja, pletenje nogavic iz domače volne, kvačkanje prtov ter izdelovanje pirhov in velikonočnih butaric. Izdelki bodo tudi na prodaj.
Novi prostori ljubljanskega zavoda za oskrbo
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana s 117 oskrbovalkami pomaga že več kot 600 ostarelim meščanom bodisi osebni higieni, gospodinjskih opravilih ali pri ohranjanju socialnih stikov z okoljem. Do socialne oskrbe so upravičene osebe, ki niso sposobne za popolnoma samostojno življenje (starejši od 65 let, kronični bolniki, invalidi, hudo bolni otroci ali otroci z motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirano varstvo).
Ker mestna občina Ljubljana prispeva kar 80 odstotkov za kritje stroškov socialne oskrbe na domu, uporabniki storitev ali njihovi svojci plačajo 3,43 evra na uro med tednom, 4,46 evra ob nedeljah, med prazniki pa 4,63 evra.
-
Dolgoživost, ki naj bi bila ena izmed temeljnih prednosti sodobne družbe, ima tudi neprijazno stran, ki tako posameznike, družine in vso družbo postavlja pred nove izzive. Med najbolj perečimi je zagotovo povečanje števila bolnikov z demenco in drugimi težkimi obolenji, povezanih s starostjo. Družbe, ki ravnajo odgovorno in se zavedajo, s čim vse se bodo v prihodnje ukvarjale, pravočasno pripravljajo politike in ukrepe, da bodo odgovorile na nove izzive, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Hkrati prizna, da nas že krepko priganja čas – pa Evropa tudi – pri pripravljanju tako pomembnih ukrepov, kot sta nacionalna strategija zdravega staranja in sistem dolgotrajne oskrbe.
-
Marca spet Škofjeloški pasijon
V Škofji Loki bodo po letu 2009 spet pripravili Škofjeloški pasijon. Izvirno dramsko besedilo, ki ga je med leti od 1715 do 1727 zapisal Lovrenc Marušič, pater Romuald, je najstarejše, v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku in z režijskimi opombami. Procesijo trinajstih figur, povzetih po svetopisemskih besedilih, uprizarja več sto nastopajočih na različnih prizoriščih v srednjeveškem mestnem jedru.
