Boris Pahor, tržaški pisatelj in intelektualec je ravno danes, 26. avgusta, dopolnil 103 leta življenja. In kot že zadnjih nekaj let je tudi tokratni rojstni dan proslavil z izidom nove knjige z naslovom V imenu dialoga. V njej so zbrani njegovi dnevniški zapisi, spomini, odzivanja na vsakdanje dogodke, odgovori na pisma in izzivi za dialog na že znane teme

Po pisateljevih besedah so to le »paberki tistega, kar bi napisal, če bi imel čas.« Ker je kljub častitljivim letom zelo zaposlen:  poleg tega, da veliko piše, ne odkloni nobenega povabila na pogovor ali predavanje. S svojo osebnostjo, iskrenimi izpovedmi in pretehtanim razmišljanjem povsod navduši občinstvo. Zaveda se, da je eden zadnjih svetovnih pričevalcev iz pekla koncentracijskih taborišč in o tem bo pričeval, dokler bo le lahko. Tudi na predstavitvi knjige V imenu dialoga, ki jo je izdala Cankarjeva založba, je izpovedal nekaj pretresljivih spominov. Opozoril je zlasti na omalovaževanje t.i. »rdečih trikotnikov«, to oznako so namreč imeli na obleki politični jetniki, ki so jih Italijani in Nemci zapirali v delovna taborišča, kjer so množično umirali od lakote in bolezni. Med jetniki je bilo še najmanj komunistov, je povedal Pahor, ki je bil tudi sam med njimi, zato ga še toliko bolj boli, da Evropa njihovo trpljenje premalo spoštuje in se o teh žrtvah nikoli ne govori.

 Univerza za tretje življenjsko obdobje vstopa jeseni v svoje triintrideseto študijsko leto in vas vabi, da se ji pridružite.  Ljubljanska univerza združuje okoli 3000 starejših študentov v 280 študijskih skupinah. Vpis v študijsko leto 2016/2017 poteka od 29. avgusta do 16. septembra oziroma do zapolnitve prostih mest v študijskih skupinah. Vpišete se osebno na sedežu univerze, Poljanska cesta 6, vsako delovno dopoldne med 9. in 12. uro.

Na univerzi za tretje življenjsko obdobje lahko spoznavate umetnost (od slovenske, umetnostne dediščine Balkana, evropske, indijske, kitajske umetnosti …), ali se pridružite vse bolj razvitemu področju naravoslovja (astronomija, biokemija, človek in okolje, naravno vrtnarjenje, botanika …). Veliko lahko izveste o uporabi novih tehnologij, se naučite tujih jezikov in spoznavate kulture drugih narodov, kaligrafija vas uvede v spoznavanje starih pisav, keramika in slikarstvo v izražanje svoje domišljije in ustvarjalnosti. Uvajajo tudi  nov program za pridobitev osnov pravnega znanja, da bi znali kot aktivni državljani uresničevati svoje pravice in izpolnjevati svoje dolžnosti. 

 Ženska vokalna skupina Plamen iz Toronta te dni vnovič gostuje po Sloveniji. Skupina letos praznuje 25-letnico delovanja, za kar ji je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že podelil priznanje, najlepši način praznovanja pa je ravno gostovanje po Sloveniji. 

 Po nastopu v termah Olimje je 13 potomk slovenskih izseljencev iz Kanade pod vodstvom Marije Ahačič Pollak prejšnji teden nastopilo v Viteški dvorani Posavskega muzeja v Brežicah. Danes ob 19.30 se bodo predstavile na ptujskem gradu, v petek, 26. avgusta, pa v cerkvi sv. Jakoba v stari Ljubljani.  Predvidoma bodo pele pri maši ob 18.30, nato pa še koncertirale ob 20.30.

Turistično društvo Tuhinjska dolina zadnji konec tedna v avgustu prireja etnološko prireditev Lesarstvo v Tuhinjski dolini od zibke do groba. Vsi dogodki bodo potekali na prostoru pred  termami Snovik, kjer bodo  pripravili in zakurili kopo.

Začelo se bo že v petek zvečer (26. avgusta ob 20. uri ) z uprizoritvijo komedije z naslovom Poštar Jakec v izvedbi igralcev KUD Ivan Cankar iz Šmartna v Tuhinju.

V soboto, 27. avgusta, bo od 10. do 16. ure sejem domačih dobrot, kvačkanih izdelkov, različnih izdelkov iz lesa … Ob 11. uri pa bodo ob odprtju novega zelenjavnega vrtiča strokovnjaki iz Semenarne Ljubljana obiskovalce seznanili z urejanjem zelenjavnih vrtov.

Do konca septembra lahko vnuke - ali pa koga od prijateljev -  peljete na posebno pustolovščino.  Na arheološko pot po 2000 let stari dediščini Ljubljane. Pojdite po 10 točkah mesta, kakršno je bilo od 1. do 6. stoletja. Vstopite v arheološka parka Emonska hiša in Zgodnjekrščansko središče ter obiščite Rimski zid, kjer vas v zeleni oazi sredi mesta čakajo najlepše ostaline rimske Emone.

Vstopnice (4 evre / znižana 2,5 evra)  z zemljevidom in družinskim vodnikom za pot Po rimski Ljubljani so na voljo v Mestnem muzeju Ljubljane, Gosposka 15.

Kolišča Ljubljanskega barja so ena najpomembnejših arheoloških najdišč na svetu.  Predstavljajo začetke poljedelstva, živinoreje, lončarstva, stalne naselitve in metalurgije na naših tleh. Od leta 2011 so kolišča pri Igu skupaj s kolišči okoli Alp na seznamu kulturne dediščine UNESCA. Zavzeti člani Društva Fran Govekar Ig, sami prostovoljci,  vsako leto pripravijo etnološko prireditev Koliščarski dan in na čim bolj izvirne načine pokažejo obiskovalcem, kako so živeli naši prapredniki.

Če želite tudi vi izvedeti, kako so nekoč živeli koliščarji, se  v soboto, 20. avgusta odpravite v Drago pri Igu. Tam bo namreč od 10 do 18. ure potekal Koliščarski dan. Osrednja tema bo koliščarska kuhinja in metalurgija, za otroke in odrasle pa bodo pripravili kar 35 delavnic (arheološke, naravoslovne, ustvarjalne), iger in drugih dogodkov, med njimi predavanje  arheologa dr. Antona Veluščka, prepoznavanje ptic, pripovedovanje zgodb, predstavitve prazgodovinskih kolišč …  Ob 13. uri bo gledališka predstava po motivih Jalnovih Bobrov Koliščarji z Velikega jezera. Obiskovalci se bodo lahko seznanili z  vlivanjem orodja z bakra,  peko mesa z vročimi kamni in podiranjem peči za žganje keramike.

 V  Izoli bo v petek, 19. avgusta še posebej veselo, saj bo potekal tradicionalni ribiški praznik. Prireditev je stara že več kot 50 let, v nekoliko okrnjeni obliki pa je menda potekala že med obema vojnama.

Tokrat bo v mestnem jedru na voljo obilo dobre (morske) hrane,  na stojnicah bo mogoče kupiti tudi različne izdelke. Na Manziolijevem trgu se bo predstavilo Prekmurje in izolski talenti. Popoldne bo tradicionalni krst mladih jadralcev in veslačev. Veliko bo tudi glasbe, na Lonki in Velikem trgu bodo nastopili Primorski fantje, Rudi Bučar in Istrabend XL ter zasedbi Ne me jugat in Gustafi. 

 Na Ptuju že nekaj let obujajo dva tisoč let stare rimske zgodbe, ki temeljijo na najmogočnejšem obdobju v zgodovini najstarejšega slovenskega mesta. Časovno zajemajo dogodke in običaje rimskega Poetovia leta 69, ko je bil v takratnem rimskem taboru zbor vojskovodij Podonavskih legij. Zbor je vodil Markus Antonius Primus, ki je zbrano vojsko popeljal proti Rimu, ga osvojil in predal poveljstvo izvoljenemu cesarju Vespazianu. Takratni Ptuj – Poetovio je imel čez 40.000 prebivalcev, od tega do 10.000 vojščakov, bil je zadnji branik imperija, s kovnico denarja, carinsko upravo in davkarijo. Bil je največje mesto daleč naokrog. Na temeljih stare jantarjeve poti je tudi takrat bil trgovsko središče.

Že šestnajstič zapored bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Letos se bo odvijal od srede, 28., do petka, 30. septembra 2016. Organizatorji želijo poudariti, da družbo skupaj soustvarjamo prav vse generacije, zato že nekaj let sledi geslu Vsi smo ena generacija! Predstavnike različnih generacij bo zato videti na kulturnih in izobraževalnih dogodkih, med stojnicami, na razstavah in na predavanjih.

 Strokovni del festivala bo letos namenjen ustvarjalnosti starejših pod geslom Talent se ne stara. Odvilo se bo tudi nekaj okroglih miz in razprav o strategijah dolgožive družbe, s poudarkom na dobrih praksah; govora pa bo tudi bo o programu dolgotrajne oskrbe.

 Začel je delovati prvi ruski medij v Sloveniji v slovenskem jeziku. Na spletni strani si.rbth.com v slovenščini lahko beremo novinarske zgodbe in komentarje (ruskih in slovenskih) strokovnjakov o ruski politiki, gospodarstvu in poslu, znanosti, kulturi, športu in turizmu ...

Spletno stran je ustanovil  časopis “Rossiyska Gazeta” v sklopu večjezičnega projekta “RG” Russia Beyond The Headlines. Kot je za žurnal 24. si povedala urednica slovenske spletne strani RBTH. Polona Frelih, nekdanja novinarka TV Slovenija in dopisnica Dela iz Moskve, je Rossiyska Gazeta najbolj bran ruski politični in poslovni dnevnik, ki ga vsak dan bere 812 900 ljudi. Financira ga ruska vlada, slovenski projekt pa Ruski industrijsko metalurški holding (PMH).