Ste bili med prvimi na Debelem rtiču?
Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču letos praznuje 60. let. Jubilej bi radi praznovali z donatorji in prostovoljci, ki so leta 1955 postavljali temelje letovišča in tudi z otroki, ki so tu prvič letovali že naslednje leto, in še vsa naslednja.
Ste s svojim prostovoljnim delom ali donacijo pomagali sto tisočem otrok sanjati svoje sanje? Ste eden od stotih, katerega sanje so zrasle med počitnicami na Debelem rtiču? Ste eden od prvih pacientov, ki so bili na zdravljenju, zaradi astme ali drugih pljučnih obolenj? Pridružite se praznovanju 12. junija ob 11. uri na Debelem rtiču!
-
V Krki, enem naših največjih in najuspešnejših podjetij, so med 4. in 10. aprilom že petič zapored uspešno izvedli teden humanosti in prostovoljstva. V teh letih so slogan Tudi dobrodelnost je del nas razširili med številne sodelavce, saj jih je letos sodelovalo 1361, to je četrtina zaposlenih v Sloveniji. Prvič pa so se akciji pridružili tudi sodelavci v podjetjih in predstavništvih v tujini in sicer v Ruski federaciji, na Poljskem, Češkem, Madžarskem, v Ukrajini, Nemčiji, Turkmenistanu, Španiji in Srbiji.
-
V slovenskem primorju se je razcvetela pomlad. Kje ob obali leži tole sladkovodno jezerce?
Odgovor pošljite do 18. aprila na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel copate Vzajemnosti.
Odgovor iz marčne številke: Na sliki je spodnji del Kranja (imenovan Pungrat) tik pred sotočjem Kokre in Save s Kočno in Grintovcem v ozadju.
-
Podari glasbilo muzeju
V Narodnem muzeju Slovenije med drugimi dragocenostmi hranijo najstarejše glasbilo na svetu – piščal iz Divjih bab, ki je stara 60.000 let. Zanimiva je tudi zbirka glasbil in glasbenih avtomatov, ki jo želijo posodobiti, zato vabijo k sodelovanju vse, ki doma hranijo kakršno koli staro glasbilo. Prinesite ga v Narodni muzej, kustos ga bo pregledal, zapisal bo vse znane podatke ter mu določil starost, poreklo, material … Če ga boste podarili muzeju, ga bodo pokazali na muzejski razstavi in objavili v strokovni publikaciji. Kdor pa želi glasbilo obdržati, mu bodo v muzeju svetovali, kako ga pravilno vzdrževati in hraniti. Z vašim dovoljenjem ga bodo fotografirali, dokumentirali in uvrstili v virtualno razstavo Narodnega muzeja Slovenije.
-
Naše stanovanjske potrebe in želje se skozi različna življenjska obdobja spreminjajo. V mladosti potrebujemo malo več kot le posteljo, s širjenjem družine je prostora vedno premalo, v poznih letih bi zadostovala že garsonjera … A marsikdaj v (pre)velikem stanovanju ali hiši ostaneta le zakonca ali celo en sam družinski član. Stroški so visoki, denarja za vzdrževanje in popravila nikoli ni dovolj, konec koncev tudi pospravljanje in čiščenje z leti postajata vse težji.
Selitev v dom starejših občanov ali oskrbovano stanovanje je v starosti najpogostejša zaradi poslabšanja zdravja. Za prodajo hiše ali večjega stanovanja in selitev v manjšo enoto pa se starejše generacije le težko odločijo. Čeprav postanejo bivalne površine prevelike, težko dostopne in mnogokrat predrage za vzdrževanje – torej bolj v breme kot v užitek in korist – se težko ločijo od zidov, ki so jih pogosto sami zgradili in katerih lastniki so. Saj veste, da Slovenija spada v sam svetovni vrh po lastništvu nepremičnin, kar 90 odstotkov starejših je lastnikov stanovanj ali hiš.
-
Samolepljivi terapevtski toplotni obliži Hansaplast lajšajo bolečine v hrbtnih, vratnih in ramenskih mišicah ter pomagajo pri gibanju in opravljanju vsakodnevnih dejavnosti.
Med tistimi, ki boste odgovorili na vprašanje, v koliko velikostih so na voljo toplotni obliži, bomo izžrebali šest nagrajencev in jim po pošti poslali enega izmed predstavljenih izdelkov podjetja Beiersdorf iz Ljubljane.
Odgovor na vprašanje nam skupaj s svojimi podatki pošljite do 15. aprila na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
V družini Žavski s Svete Helene v občini Slivnica pri Celju sta se na isti dan – 11. januarja 1937 – poročila hči in sin. Za harmonikarjem sedita Marija in Franc Žavski, drugi par, ki sedi za klarinetistom, pa sta njegova sestra Marija in Jurij Tacer, starša Fanike Belej iz Drobinskega, ki nam je poslala fotografijo.
Fotografija je nastala poleti leta 1941 v vasi Gorenje Lakovnice pri Novem mestu. Na njej so (z leve proti desni): Alojz Muhič, Franc Šurla, Franc Šetina, Škrlov ata in Franc Muhič s sinom Tončkom. Ta živi v Ljubljani in nam je fotografijo tudi poslal.
-
Poezija – bla, bla, bla od A do ...? /Poesia - bla, bla, bla dalla A alla ...?
Založba E. ANTONY Trst, 20 evrov
Obširno dvojezično antologijo je uredila Jolka Milič, ki je zbrala in v italijanščino prevedla pesmi petnajstih slovenskih pesnic, Alje Adam, Ane Pepelnik, Anice Perpar, Barbare Pogačnik, Lučke Zorko, Magdalene Svetina Terčon, Maje Razboršek, Maje Vidmar, Patricije Dodič, Patricije Sosič Kobal, Sonje Votolen, Tatjane Pregl Kobe, Vanje Strle, Veronike Dintinjana, in petih pesnikov, Borisa A. Novaka, Braneta Mozetiča, Dušana Jovanovića, Vinka Möderndorferja in Zorana Pevca. Ker so denar za izdajo knjige prispevali neimenovani donator, urednica in avtorji sami, nosi podnaslov Za 2000 evrov sodobne slovenske poezije. Vse za to, da bo poezija lažje prišla med ljudi in jim polepšala ali popestrila življenje, pravi urednica. Knjigo lahko naročite na e-naslovu: editions.antony@libero.it.
-
Aprila mineva 400 let od smrti velikega angleškega dramatika Williama Shakespeara. Navedite vsaj tri naslove njegovih del.
Odgovor pošljite do 18. aprila na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, in ga označite s pripisom »Miselni oreh« ali pa ga sporočite po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.
Nosna sluznica varuje pred okužbo
Nos, natančneje nosna sluznica, je prva obrambna linija našega telesa, saj zrak, ki ga vdihnemo, očisti delcev prahu in umazanije. Poleg tega navlaži in segreje suh in mrzel zrak. Tako nos zaščiti druge organe (obnosne votline, žrelo, srednje uho, pljuča) in organizem pred okužbami, saj se v njem zadrži kar 80 do 90 odstotkov mikroorganizmov, povzročiteljev okužb (virusi, bakterije in glive) ter alergij. Če pa imamo v nosu malo sluzi, se obramba precej zmanjša in mikrobi imajo prosto pot v dihalne poti in naprej v pljuča. Poleg tega, da je suha sluznica veliko dovzetnejša za bolezni, je tudi razdražena in nas peče ali celo boli.
