-
LJUBLJANA VIČ
Društvo upokojencev Ljubljana Vič je konec leta praznovalo štiridesetletnico, saj je bilo ustanovljeno 4. decembra 1975. Zadnja leta deluje v okviru Četrtne skupnosti Vič in ima 300 članov, v svoje vrste pa vabijo vse tiste, ki se za to še niste odločili.
Društvo spodbuja člane k dejavnemu, zdravemu življenju in sodelovanju na različnih področjih: izletih, druženjih, pohodih v naravo, petju, vse v duhu vzajemnosti, medsebojnega spoštovanja in predvsem druženja. Pohodniška sekcija vsako sredo organizira pohode v bližnjo okolico, za vzdržljivejše pa na okoliške vzpetine. Izletniška sekcija pa pripravlja izlete po Sloveniji. Mešani pevski zbor člane razveseljuje s svojim petjem na občnih zborih in na srečanjih, ki jih organizira Mestna zveza upokojencev. V društvu deluje tudi komisija za socialo. (Besedilo in fotografija: D. O.)
-
Ne podpirajo privatizacije zdravstva
Dejavnosti Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) za leto 2016 izhajajo iz treh osnovnih in trajno opredeljenih skupin nalog največje nevladne organizacije v Sloveniji: zaščita človekovih pravic starejših, skrb za dejavno, zdravo in varno staranje članstva ter medsebojna pomoč in prostovoljstvo starejših. Med ključnimi cilji so zagotavljanje dostojnih pokojnin in drugih prejemkov upokojencev ter spremljanje zakonodaje, ki posega v življenje in delo starejših, so poudarili člani ZDUS na decembrskem zboru v Izoli. Izrazili so podporo ministrici za zdravje in poudarili, da ne podpirajo privatizacije zdravstva. Sklenili so tudi, da bo ZDUS podpisal manifest o gradnji drugega tira Koper–Divača.
Urejena na prednovoletno zabavo
ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO
Albina Melinc že od mladih let živi v Ljubljani, a izredno rada se spominja odraščanja v Slovenski vasi pri Kočevju. V njihovi hiši je bilo vedno živahno, saj je mama izhajala iz družine z enajstimi otroki in tete so pogosto prihajale k njim na počitnice. Od njih se je naučila tudi dobro kuhati.
Že pri treh letih je vedela, da bo otroška zdravnica, in posebej rada je cepila svoje punčke s šivankami in bucikami, ki si jih je izposodila pri mami šivilji. Pa se je obrnilo drugače. Ob koncu gimnazije je z odličnim spričevalom kar sama zaprosila predsednika občine za štipendijo za študij medicine. Vendar ji je povedal, da je na voljo le ena štipendija, pa še ta za prihodnjega ekonomista. V hipu se je odločila zanjo, da je le lahko odšla v Ljubljano. Nikoli ji ni bilo žal in svoj poklic je z zadovoljstvom opravljala.
-
Zmanjšane zaznave zvokov se zavemo šele, ko se pojavijo resnejše težave pri sporazumevanju, misleč, da drugi govorijo tiše, nerazumljivo. »Saj slišim, a ne razumem, kar mi govorijo,« je najpogostejša pripomba človeka, ki počasi izgublja sluh. Seveda je razumljivo, da sliši. Kdor je gluh, mu slušni aparat ne pomaga. A slab sluh povzroča poslabšanje razumevanja.
Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma, in ker ne boli, ga posameznik redko sam prepozna. Sprva ima težave z zaznavo zvokov visokih frekvenc (npr. zvonjenje telefona, budilke, ptičje petje, ženski in otroški glasovi). Kasneje slabo razume glasove po televiziji, vse težje sledi branju z ustnic … Kdor slabo sliši, teže razume povedano v hrupnem okolju in slabo določa lokacijo zvoka v prostoru, vse pogosteje prosi sogovornike, da ponovijo, kar so rekli, začne se izogibati družabnim stikom, obiskom gledaliških predstav, koncertov in podobno. Vse to lahko počasi vodi v izolacijo, morda celo v depresijo.
-
Da ne bi zboleli
Strokovnjaki Inštituta za javno zdravje svetujejo, kako zmanjšamo tveganje za gripo in okužbe dihal. Priporočajo vsakodnevno gibanje. Če je le mogoče, se vsak dan sprehodimo na svežem zraku. Po svojih zmožnostih se ukvarjajmo s kakršno koli obliko rekreacije, ki izboljšuje telesno zmogljivost in krepi naš imunski sistem.
Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitamini, ki jih zaužijemo s sadjem in zelenjavo. Priporočljivo je prezračevanje prostorov večkrat na dan, če je le mogoče, se ne zadržujmo v zakajenih prostorih.
-
Dobri in plemeniti ljudje
Že vse od leta 1994 pridejo vsaj na kratko – na prireditvi Ljudje odprtih rok – v ospredje dobri in plemeniti ljudje, ki zaznavajo stiske soljudi in najdejo tudi rešitve zanje. Na različne načine pomagajo tistim, ki zaradi različnih okoliščin ne zmorejo poskrbeti zase: dajejo svoj čas, znanje in denar, organizirajo dobrodelne projekte ali sodelujejo pri njih, pomagajo z dobrimi nasveti ob pravem času ali s toplim objemom, ko ga človek najbolj potrebuje. V uredništvo revije Ženska (do lani revije Naša žena) so lani prejeli 28 predlogov dobrih ljudi, posebna komisija jih je izbrala 17 in jih predstavila v posebni prilogi.
Osredotočimo se na tukaj in zdaj
V vsakodnevnem življenju se pogosto zgodi, da se ne zavedamo zares sedanjega trenutka. Razmišljamo o preteklih dogodkih ali se v mislih ukvarjamo s tem, kaj nas čaka v prihodnosti. Če pa nismo osredotočeni na sedanjost, se na stresne dogodke pogosto odzovemo avtomatično in brez zavestnega razmisleka, kar ne prinaša pozitivnih učinkov, pač pa vodi v tesnobo, izgorelost ali depresivnost. Takemu stanju se lahko izognemo s pomočjo programov čuječnosti, ki temeljijo na prepoznavanju ustaljenih, a neustreznih vzorcev mišljenja in vedenja ter spodbujajo osredotočenost na trenutek tukaj in zdaj brez vrednotenja in presoje.
-
INFORMACIJE O DOMOVIH
Bralec nam piše, da živi sam, in ker je pred časom doživel rahlo kap, razmišlja, da bi prodal stanovanje in se preselil v dom starejših občanov, kjer bi imel družbo pa tudi vso potrebno oskrbo, če bi jo potreboval. Za zdaj samo poizveduje, kje in kako bi prišel do več informacij. Uporablja računalnik, a pri tem ni dovolj vešč, predvsem pa se mu ne ljubi iskati informacij za vsak dom posebej.
Informacije o lokacijah domov najhitreje dobite na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (www.ssz-slo.si). Objavljen je seznam vseh domov – tako javnih kot zasebnih zavodov s koncesijo (če kliknete na ime doma, se vam odpre njihova spletna stran). Tako lahko dobite prvi vtis, kakšen je dom, kaj ponuja in kakšne so cene. Dobro je, da najprej razmislite, na katerem koncu bi želeli živeti v prihodnje in začnete pregledovati domove v tisti regiji. Vsekakor pa je dobro, da pred dokončno odločitvijo obiščete dom in prosite, da vam ga razkažejo in razložijo vse, kar vas zanima.
-
Nagradno vprašanje se glasi: Katero po vrsti bo letošnje srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti?
Že kar nekaj let se konec maja ali na začetku junija nekaj dni družimo z vami, drage bralke in bralci, ter z vašimi sorodniki, prijatelji in znanci. Srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti je zares postalo že tradicionalno. Marsikdo, ki se ga je udeležil prvič, mu ostaja zvest vsa leta. Do zdaj smo se skupaj imeli dobro že v Rabcu, na otokih Rab, Krk in Mali Lošinj pa v Poreču, Pulju, Šibeniku, na Makarski rivieri in lani v Novem Vinodolskem. Letos pa bomo spoznavali Primošten in okolico. Kar nekaj srečanj se je v tem času že nabralo …
-
Po nekaterih podatkih vsak posameznik razpolaga z najmanj petimi kilogrami še uporabnih izdelkov na leto, ki jih odvrže na odlagališče. Marsikaj pa bi komu drugemu prišlo zelo prav, kdo drug pa bi stvari popravil ali predelal in ponovno uporabil.
Že nekaj let se po slovenskih krajih širi mreža CPU - Centrov ponovne uporabe www.cpu-reuse.com), kamor lahko prinesete kose pohištva, belo tehniko, male gospodinjske aparate, igrače, oblačila, posodo in podobne stvari, ki jih ne potrebujete več. V centrih delajo osebe, ki so sicer teže zaposljive, prineseno prenovijo, popravijo, prebarvajo, sešijejo ali restavrirajo in tako stvarem podaljšajo življenjsko dobo, saj so na prodaj po simbolični ceni. Z nakupom recikliranih predmetov pa privarčujemo denar, varčujemo z naravnimi viri in podpiramo lokalna delovna mesta.
