Prehranska dopolnila niso zdravila!
Prehranska dopolnila so zgoščeni viri hranil ali drugih snovi, ki so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Dostopnost in uporaba v zadnjih letih naraščata, vendar pa pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da so lahko tudi zdravju škodljiva, ker so snovi v kapsuli ali tabletki bolj koncentrirane.
Slovenci med prehranskimi dopolnili najpogosteje uživamo med in druge čebelje pridelke, vitamine in minerale, maščobne kisline omega 3 in omega 6, probiotike in rastlinske izvlečke. Medtem ko mladostniki najpogosteje uživajo multivitaminske tablete, starejši več posegajo po pripravkih proti bolečinam v sklepih, depresiji in za zvišanje odpornosti. Najpogosteje se porabniki kar sami odločijo, da potrebujejo neki dodatek, 77 odstotkov zaradi zmanjšane odpornosti, več kot polovica zaradi pomanjkanja določene snovi, skoraj polovica zaradi utrujenosti. Zadnja dva razloga pogosteje navajajo ženske, pri moških je pogost izgovor povečana športna dejavnost.
-
»Motiv in svetloba v sliki oživita, prevzame me zanos slikarski … Že vstopam med oblake ustvarjalcev, nanašam na paleto nove barve, mešam, slikam in ustvarjam,« je v pesmi za eno izmed razstav napisala Nada Marija Golob Pignatari iz Ljubljane, ki svoje slike označuje s kratico GPNM. V prostorih Vzajemnosti je pred časom že razstavljala. Tokrat se predstavlja z nežnimi akvareli.
Za svoje likovno ustvarjanje je našla več časa po upokojitvi, ko so vsi štirje otroci odrasli in ko ni več opravljala profesorskega poklica, pri katerem je tudi s pridom uporabljala likovno sporočilnost. Ko se je začela približevati upokojitvi, se je vključila v likovni atelje Lapajne, kjer se še vedno izpopolnjuje pod mentorstvom akademske slikarke Nuše Lapajne Čurin in drugih umetnikov, tudi kiparke Dragice Čadež in akademske slikarke Sladžane Mitrovič. Kot pravi, je veliko znanja in vaje v risbi prejela tudi od akademskega slikarja Toneta Račkija.
-
Lepša Šturm je pri devetdesetih letih iskriva in mladostna gospa, ki redno spremlja športne in kulturne dogodke, uporablja tablični računalnik in si dopisuje po elektronski pošti. Srečanje z njo v stanovanju, polnem slik in grafik znanih slovenskih umetnikov ter družinskih fotografij, je poseben dogodek.
Da bi kazalo gospo Lepšo predstaviti našim bralcem, nam je svetovala nekdanja ravnateljica Centralne tehniške knjižnice Nada Čučnik Majcen, ki se je spominja kot strokovno in vrhunsko usposobljene knjižničarke, odlične organizatorke, vedno pripravljene pomagati in deliti znanje z drugimi. Z nami je delila svoje spomine.
-
Nagradno vprašanje se glasi: Kako se s tujko imenuje nehoteno uhajanje urina?
Za vse ženske, ki jim urin uhaja pri kašljanju, kihanju ali že ob lažjem naporu, je primerna linija predlog (vložkov) Natura Femina Special. Štirje izdelki različnih velikosti in vpojnosti so namenjeni ženskam z lahko in srednjo stopnjo inkontinence. To so prve predloge na slovenskem trgu, ki so narejene iz bombaža.
Tako žensk ne bo več skrbelo, da se jim bo koža na intimnem predelu vnela, da bo okolica zaznala neprijeten vonj ali da bodo prisiljene ves čas menjavati mokro spodnje perilo. Življenju z inkontinenco je Natura Femina Special vrnila občutek brezskrbnosti, diskretnosti in svežine.
-
Obnova in zaščita jeter
Razstrupljanje jeter s prehrano in gibanjem prispeva k znižanju holesterola v krvi, uravnavanju visokega krvnega tlaka ter povrnitvi življenjske energije. Trimesečna kura z Liverin Forte zagotavlja najboljše rezultate, saj izbrane učinkovine pripomorejo, da se jetra razstrupijo, obnovijo in zaščitijo pred nadaljnjimi negativnimi vplivi. V lekarnah je med bolj priporočanimi izdelki za jetra.
Za vse prebavne težave
Ali ste zaprti, imate krče, bolečine v trebuhu in pri opravljanju velike potrebe? Se počutite, kot da boste počili, in vam hrana po zaužitju obleži v želodcu? Vas peče zgaga, se vam spahuje? Rešitev je Caricol, edinstven, stoodstotno naravni pripravek, ki poskrbi za vašo prebavo. Za odrasle, otroke, nosečnice in doječe matere. Na voljo v lekarnah in na www.naturamedica.si, več informacij: 0356 30 022, 040 214 620.
-
Odprtje hiše Ljubhospica
Začela je delovati hiša Ljubhospica, ki je namenjena paliativni oskrbi neozdravljivo bolnih ob koncu življenja. Zaradi finančnih težav in drugih nesoglasij je Slovensko društvo hospic, ki je nekaj let že izvajalo celostno paliativno oskrbo v hiši na Hradeckega ulici, odstopilo od programa. Zavod Ljubhospic, ki ga je ustanovilo podjetje Lekarna Ljubljana, je hišo odkupil od mestne občine za 2,4 milijona evrov, za obnovo in opremo so vložili še nekaj lastnih in sponzorskih sredstev. Tudi za delovanje hiše bodo sprva namenili lastna sredstva.
-
DIMNIKARSKE STORITVE
Naša naročnica je lastnica hiše, ki so jo leta 2009 prenovili, da je energetsko manj potratna. Obnovili so tudi centralno kurjavo, namestili novo peč in nove radiatorje. Gospa uporablja kurilno olje in ga na leto porabi od devetsto do tisoč litrov. Zanima jo, kolikokrat na leto mora dimnikarska služba opraviti servis teh naprav. Zadnje čiščenje pri njej je bilo opravljeno maja 2015. Januarja letos jo je želel dimnikar obiskati, pa je obisk zavrnila z obrazložitvijo, da se ji zdi glede na porabljeno količino olja čiščenje prepogosto, ne nazadnje tudi zaradi stroškov (48 evrov za 15 minut dela). Gospo zanima, kakšne pravice in dolžnosti pravzaprav ima. Zanima jo tudi, ali mora stroške poravnati izključno v gotovini.
-
Josipina (Pepica) Počivavnik (na sredini), po rodu iz Laškega, je bila zelo podjetna gospa. V Ljubljani je bila do nenadne smrti na silvestrovo leta 1906 lastnica hotela Lloyd na začetku današnje Trubarjeve ulice. Z Reke, kjer je začela svojo gostinsko dejavnost, je s sabo pripeljala tudi temnopoltega »boya«, ki je delal v hotelu. Na skrajni desni sedi njena nečakinja Ivanka, ki jo je imela kot za svojo, skrbela pa je tudi za druge nečake in nečakinje. Fotografijo hrani Ivankina vnukinja Lepša Šturm.
-
Spomini na Vorančevo ženo
V februarski številki Vzajemnosti je v rubriki Ljudje in dogodki skozi čas na str. 73 napaka. Navedena je letnica 1960, ki pa je napačna. Lovro Kuhar - Prežihov Voranc je umrl 18. februarja 1950.
Doma sem z Raven na Koroškem, stanovala sem na Šancah in z mamo smo od nekako 1955 do 1960 redno zahajale na Prežihovino. Moja mama je bila prijateljica Marije Kuhar, Vorančeve žene. Ko smo hodile k njej na obisk, Voranca že ni bilo več. Marija nam je pripovedovala o svojem življenju z njim. Težko življenje je imela, ker ga skoraj nikoli ni bilo doma. V knjigi Čez goro k očetu Voranc opisuje, kako je žena šla med vojno pozimi peš iz Kotelj v Celovec z dvema malima hčerama, mlajša je imela komaj 5 let in skoraj vso pot jo je nosila. Malo preden so po nekaj dneh napornega potovanja prišle v Celovec, so ga aretirali in tako se niso srečali. Tako je bila vsa naporna pot zaman.
Festival zvončkov v botaničnem vrtu
Ko še diši po zimi se najbolj razveselimo prvih zvončkov, ki prikukajo izpod snega. Pri nas rastejo le navadni mali zvončki (Galanthus nivalis), ki pa se med sabo razlikujejo po obliki in številu cvetov, po velikosti, obliki, številu in obarvanosti zunanjih in notranjih perigonovih listov in še po marsičem. Dovolj, da jim v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani posvečajo posebno pozornost. Konec meseca, od 26. do 28. februarja, od 9. do 17. ure prvič pripravljajo tridnevni festival zvončkov, na katerem bodo pokazali klekljane zvončke na razstavi Zvončki v čipkah, pripravili bodo otroško delavnico izdelovanja zvončkov iz papirja, največ pozornosti pa bodo seveda deležni "pravi" zvončki. Med drugim bodo obiskovalci na prodajni razstavi podrobneje spoznali sorto Zvonček ''Ljubljana'' ter poslušali predavanja našega največjega poznavalca zvončkov dr. Jožeta Bavcona in kolumnista uglednih angleških vrtnih revij dr. Johna M. Grimshawa. Predavanja so brezplačna.
