Danes je svetovni dan bolnikov, ob katerem v Sloveniji poteka tradicionalno romanje bolnikov in ostarelih na Brezje.

Svetovni dan bolnikov je vpeljal papež sv. Janez Pavel II. leta 1992. Pri Slovenski škofovski konferenci   izpostavljajo versko oskrbo v bolnišnicah, ki jo nudijo bolnišnični duhovniki. Skupaj z redovniki jih je okoli 30, ki v bolnišnicah obiskujejo in spremljajo bolnike, jim dajejo zakramente,  opravljajo liturgična opravila pri njih in v bolniških kapelah (od 27 bolnišnic ima kapelo 23 bolnišnic,) ter nudijo pomoč ob spremljanju, katehezi in oznanjevanju smisla bolezni, trpljenja in smrti.

 Z 8. februarjem je začela veljati novela  z nekaterimi spremembami obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki širi obseg pravic do nekaterih medicinskih pripomočkov ter olajša uveljavljanje nekaterih pravic oziroma zmanjšuje administracijo v ambulantah družinskih zdravnikov in pediatrov. A nekatere spremembe bodo začele veljati šele čez nekaj mesecev, so opozorili na današnji novinarski konferenci na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Po besedah direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjana Sušlja je ta novela finančno zahtevna, saj bo stala 10 milijonov evrov.

Ko zdravnik reče osemdesetletniku, ki bi moral zaradi zalitih pljuč  ostati na rehabilitaciji, da je postelj in osebja premalo in da bo raje svoj  čas in energijo namenil mlajšim bolnikom – koga bi moralo biti sram? Bolnika, zdravnika, ministra za zdravje, predsednika  vlade, vse nas, ki to opazujemo in si mislimo ‘Ja, tako pač je’?

Slovenski zdravstveni sistem, tako kot zdravstveni sistemi v večini tujih držav, ni prilagojen staranju populacije. Nedavna raziskava o doživljanju starizma v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji je pokazala, da je več kot dve tretjini starejših od 65 let pri zdravstvenih obravnavi občutilo diskriminacijo.

 Slovenski etnografski muzej (SEM,  na Metelkovi  2 v Ljubljani) bodo ob slovenskem kulturnem prazniku obiskali Ravenski pustovi, tradicionalne pustne maske iz vasi pod Krnom, ki s svojim prihodom napovedujejo pustni čas.

Na razstavi Ravenski pust: Pustna šega v Drežniških Ravnah, Magozdu in Jezercih so predstavljeni trije pustni liki, ki jih je Slovenski etnografski muzej odkupil leta 2019: ta lepega in ta lepo ter ta grdega. Razstavljeni sta tudi dve naličji ta grdega; iz konca 50ih let 20. stoletja, ki ga hranijo v SEM in najstarejšo do sedaj znano masko Ravenskih pustov iz leta 1915, ki jo hrani Tolminski muzej. Odprtje razstave ob 15. uri bo na ploščadi pred SEM popestrila fantovska druščina Ravenski pustovi. 

Presaditev (transplantacija) organov je eden največjih dosežkov medicine 20. stoletja. Hkrati pa velja za strokovno in logistično najzahtevnejši medicinski poseg. Podatki o številu presaditev in preživetju obolelih kažejo, da smo v Sloveniji pri tem zelo uspešni. Presajeni organ marsikateremu bolniku vrne zdravje ali celo reši življenje.

Slovenski zdravniki na leto presadijo okoli 100 organov, večinoma jih pridobijo od umrlih darovalcev. Le občasno se zgodi, da bolniku presadijo organ živega darovalca (ledvico, del jeter, del pljuč, kostni mozeg …), nazadnje so presadili dve ledvici leta 2018. Letos mineva petdeset let od prve presaditve, ki so jo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (leta 1970 so namreč prvič presadili ledvico živega darovalca), hkrati pa 20 let od priključitve Eurotransplantu, mednarodni organizaciji za izmenjavo organov in tkiv.

Ali se spomnite, kako smo nekoč smučali?

Če se spomnite ali pa ne, lahko 15. februarja v Škofji Loki obudite spomin na to, kako smo starejši ali pa naše mame in očetje nekoč smučali po takrat še redno zasneženih hribih. »Zelena zima nam ne bo preprečila, da ne bi izvedli jubilejnega 20. mednarodnega tekmovanja v smučanju po starem. Če sredi februarja ne bo dovolj snega, imamo že nameščene snežne topove, ki že zasnežujejo tekmovališče, tako da tekma zagotovo bo,« nam je povedal Branko Tavčar iz škofjeloškega Društva Rovtarji – smučanje in kolesarjenje po starem, ki se je tekmovanja domislilo in ga vsa ta leta tudi organizira.

 Z vsaj 70-odstotno pregledanostjo žensk v programu ZORA, 90-odstotnim zdravljenjem odkritih predrakavih sprememb na materničnem vratu in 90-odstotno precepljenostjo deklet proti okužbi s HPV bi lahko popolnoma iztrebili raka na materničnem vratu, trdijo ginekologi.

Slovenija je na dobri poti, da doseže cilj, ki ga je spomladi leta 2018 začrtala Svetovna zdravstvena organizacija – torej odpravo raka na materničnem vratu. Najbliže temu cilju je za zdaj Avstralija. Za to vrsto raka pri nas na leto zboli okoli 120, umre pa med 40 in 50 žensk. To je izjemen uspeh, trdijo ginekologi, saj smo bili po številu bolnic z rakom na materničnem vratu pred dvajsetimi leti med prvimi v Evropi. Zadnja leta se število na srečo močno niža. V letu 2018 so namreč odkrili 106 novih primerov tega raka.

 Fotografija družine Kavčnik iz Dragomera je nastala leta 1927 ob poroki sina Andreja, ki je prišel na obisk iz Amerike (stoji na desni). Na levi stoji njegov brat Janez, ob njem pa sedi Cecilija, to sta starša Marije Kavčnik iz Ljubljane, ki nam je poslala fotografijo.

 Takole so leta 1925 pustovali na Polzeli. Med udeleženci sta tudi brata Orešnik. Levo ob »pustu« stoji Pavle, desno spodaj ob bobnu pa je Vinko. Fotografijo hrani Marija Orešnik iz Ljubljane.