Število ljudi s kronično ledvično boleznijo stalno narašča, opozarjajo zdravniki. Ledvice s prečiščevanjem krvi iz telesa odstranjujejo odpadne snovi in tvorijo seč. Kri očistijo kar 50-krat na dan. Zato pogosto delujejo slabše, a ker tega običajno ne občutimo, je kronična ledvična bolezen pogosto odkrita šele v napredovali fazi. Med odraslim prebivalstvom naj bi imela še ne odkrito kronično ledvično bolezen vsaj desetina ljudi, opozarjajo strokovnjaki ob svetovnem dnevu ledvic, 12. marcu.

Kronična ledvična bolezen se začne potiho in praktično brez znakov. Večje težave bolnik pogosto občuti šele ob končni ledvični odpovedi, ko ledvice niso več zmožne opravljati vseh nalog in je potrebno zdravljenje z dializo ali pa presaditev ledvice.

 V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij v zvezi z novim koronavirusom je Urad vlade za komuniciranje v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, infekcijsko kliniko in ministrstvom za javno upravo vzpostavil klicni center.

Na brezplačni telefonski številki 080 1404 lahko dobite informacije vsak dan med 8. in 20. uro. Na vprašanja odgovarjajo študentje višjih letnikov Medicinske fakultete pod mentorstvom ustreznih strokovnjakov.

Ob mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, varuh človekovih pravic Peter Svetina poziva k odpravi vsakršne diskriminacije, neenakosti in neenakopravnosti na podlagi spola. Čeprav sta se vloga in družbeni položaj žensk skozi zgodovino bistveno spremenila in se njihov položaj na globalni ravni izboljšuje, v povprečju še vedno niso enakopravne z moškimi. Enakost pa je ključnega pomena za družbeno-ekonomski razvoj.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost v uradu varuha, se družbeni napredek kaže v skrbi za najranljivejše. Med slednjimi so starejše ženske, upokojenke, tudi takšne z invalidnostmi, ki so nemalokrat žrtve revščine, osame, tudi nasilja. "Spregledane so matere, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, in tiste, ki za otroke skrbijo same, pa pripadnice različnih etničnih skupnosti ali veroizpovedi in številne druge ženske, zato jim je breme skrbi treba olajšati z ustreznimi ukrepi in strategijami države."

Nekateri domovi za starejše so v zadnjih dneh že močno omejili ali celo prepovedali obiske stanovalcev v domovih. Vestno izvajajo tudi vse ukrepe preprečevanja in obvladovanja širjenja kapljičnih okužb.

 V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost  so prepoved obiskov obsodili, saj menijo, da gre za diskriminacijo starejših v domovih starejših, ki jim obiski zdravih sorodnikov pomenijo edini stik s svetom in ne nazadnje tudi pomoč pri hranjenju. Po njihovem mnenju je nedopustno, da se zaradi zaščite pred koronavirusom ukinja fizioterapija in delovna terapija za starejše na vozičkih, kar so naredili v nekaterih domovih.

 Pred mednarodnim dnevom žensk Evropska komisija ugotavlja, da spolni stereotipi in nasilje zaradi spola še niso izkoreninjeni. Vsaka tretja ženska v Evropski uniji namreč doživi fizično in/ali spolno nasilje, ženske še vedno v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, v največjih podjetjih pa je samo 8 odstotkov izvršnih direktoric.

Za izboljšanje tega stanja je komisija predstavila strategijo za enakost žensk in moških v Evropi. S strategijo se zavezuje, da bo vidik spola upoštevala na vseh področjih politik, v njej pa določa tudi ključne ukrepe za naslednjih pet let.

 Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Zadnja leta se krepijo pozivi k učinkoviti rabi energije in varovanju okolju. Pomena učinkovite rabe energije se zaveda tudi vse več Slovencev, kot je pokazala raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) 2019 med tisoč gospodinjstvi. 

O učinkoviti rabi energije razmišlja 82 odstotkov gospodinjstev, kar je devet odstotnih točk manj kot pred dvema letoma. Podatke o učinkoviti rabi energije še vedno najpogosteje iščejo na spletu (93 odstotkov), drugi najpogostejši vir so dobavitelji opreme, tretji pa svetovalne pisarne ENSVET Eko sklada.
Glavni vir energije za ogrevanje ostajajo drva, ki jih uporablja 32 odstotkov v raziskavi sodelujočih gospodinjstev oz. devet odstotnih točk več kot predlani. Na drugem mestu je kurilno olje (20 odstotkov), na tretjem pa zemeljski plin (12 odstotkov ).
Glavni način ogrevanja v Sloveniji ostaja centralno ogrevanje. Uporablja ga 51 odstotkov v raziskavi sodelujočih gospodinjstev, kar je toliko kot predlani. Na drugem mestu je etažno centralno ogrevanje (17 odstotkov, enako kot predlani), tretje mesto pa si delita lokalno ogrevanje in centralno daljinsko ogrevanje.

NAŠ POGOVOR

Ženske so bile pri oblikovanju slovenske družbe močno prisotne, vendar pogosto spregledane. Ali kot pravi zgodovinarka dr. Marta Verginella, redna profesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki raziskuje tematiko spola in vlogo žensk: »Zgodovinopisje se še vedno pogosto piše, kot da ženskega prebivalstva ne bi bilo.« Zagotovo ni dovolj, da se jih spomnimo samo marca, ko praznujemo mednarodni dan žensk in materinski dan, a vseeno je to priložnost, da obudimo iz pozabe nekatere posameznice, ki so širile meje 'ženskega sveta'.«

Osemdesetletnemu gospodu s kronično obstruktivno pljučnico je osebna zdravnica napisala napotnico za rehabilitacijo na kliniki za pljučne bolezni na Golniku. Tja so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom. Po šestih urah čakanja mu je zdravnik dejal, da imajo premalo postelj in osebja ter da bo raje svoj čas in energijo namenil mlajšim bolnikom. Prevoz nazaj si je moral zagotoviti sam … 

Zgodba je resnična, a žal še zdaleč ni redka. Kot je pokazala raziskava o doživljanju starizma v slovenskih zdravstvenih ustanovah iz leta 2017, je več kot dve tretjini starejših od 65 let pri zdravstvenih obravnavi že kdaj občutilo diskriminacijo. Skoraj polovico so najbolj prizadele šale na račun starih ljudi. Slaba tretjina je občutila ignoranco zaradi starosti, le nekaj manj ljudi je imelo občutek, da jih niso vzeli resno. Pokroviteljski odnos je občutila četrtina vprašanih. Podatki so še posebej skrb vzbujajoči, če upoštevamo, da so starejši ljudje najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev, je poudaril Otto Gerdina z Zavoda OPRO, ki je pripravil razpravo o diskriminaciji v zdravstvu.