Odporne sorte vrtnic, ki cvetijo celo poletje
Vrt in dom
Odporne sorte vrtnic so zelo priljubljene na številnih vrtovih. To velja še posebej za mnogocvetne vrtnice, ki jih sadimo tudi ob vrtnih poteh ali pred vhod. Številne med njimi so prejele mednarodne nagrade in znak za odpornost.
Odporne sorte vrtnic z oznako ADR (Allgemeine Deutsche Rosenneuheitenprüfung) so prestale enega najzahtevnejših testov na svetu. Testiranje za pridobitev oznake ADR, ki velja za simbol zdravih in lepih vrtnic, traja tri leta, vrtnice testirajo na 11 različnih lokacijah v Nemčiji. Zmagovalke so samo tiste, ki so odporne proti boleznim, zimskemu mrazu in drugim vremenskim razmeram, poleg tega pa imajo lep videz, rast in množico prikupnih cvetov. Prav take vrtnice pa si želi vsak vrtičkar. Cena za vrtnice z oznako ADR bo zagotovo poplačana, saj jih ne bodo »uničile« bolezni. Mnogocvetnice dosežejo višino do 80 centimetrov in širino 50 centimetrov, krasijo jih tudi očarljivi cvetovi. Najlepši učinek na vrtni gredi dosežemo, če sadimo štiri mnogocvetnice na kvadratni meter.
Odporne sorte trte, ki jih ne škropimo
Spoznajmo stare in odporne sorte trte z belimi in črnimi grozdnimi jagodami in nove, ki jih ni treba škropiti. Vse bolj so priljubljene namizne sorte brez pešk. Veliko vinogradnikov se odloča za sorte, ki jih ni treba škropiti, in tako pridelajo ekološko vino.
Vsi se še spomnimo starih sort grozdja, kot so jurka, šmarnica in izabela. Izabela je primerna za brajdo, pergolo in sajenje ob opori. Bela jurka je še posebno primerna za brajde. Samorodno šmarnico marsikdo še vedno goji za sveže namizno grozdje ali preprosto za okras. Ta trta je odporna proti pozebi in boleznim. Prodaja vina iz te trte je zakonsko že dolgo prepovedana. Med belimi sortami je proti boleznim najodpornejša sorta solaris. Uporabljamo jo za sok ali vino.
Stebričasta in pritlikava drevesa
Vrt
Ali ste vedeli, da lahko iz stebričastih sadnih dreves ustvarimo živo mejo? Rez praktično ni potrebna ali pa je zelo enostavna. Druga posebnost so pritlikave sorte sadja, ki še posebej navdušujejo otroke in lastnike manjših vrtov, atrijev, sončnih balkonov in teras.
Stebričasta sadna drevesa nam omogočajo sajenje rastlin na malem prostoru. Na domačem vrtu si tako lahko ustvarimo lepo in uporabno sadno živo mejo, saj vemo, da se ciprese ali ameriški kleki v zadnjih letih sušijo in propadajo po vsej Sloveniji. Stebričaste sadne vrste, zlasti jablane, dosežejo višino od dveh do štirih metrov in širino okrog 60 centimetrov. Višina je odvisna predvsem od podlage, na katero je cepljena žlahtna sorta jablane.
Okusne in odporne sorte krompirja
Zeleni svet
Predstavljamo tri sorte krompirja, ki so odporne proti plesni in jih uvrščamo med sorte prihodnje generacije. Ne zgrešite tudi nasveta za dobro ozimnico domačega krompirja.
Vrtičkarji največkrat sadijo zgodnjo sorto krompirja twister, ki jo pobiramo 80 dni po sajenju. Za ekološko pridelavo je uveljavljena srednje pozna sorta alouette. Med poznimi sortami pa so navdušeni nad sorto levante. Za vrtičkarje so največje darilo narave, saj lahko pridelajo krompir brez škropljenja. Sorte tako imenovane prihodnje generacije združujejo naravno odpornost proti krompirjevi plesni, ki jo najdemo pri divjih sortah, z okusnostjo in visoko kakovostjo krompirja. Razvite so s pomočjo običajnih postopkov opraševanja in naravne selekcije.
Visoka greda ni samo za zelenjavo
VRT
Predstavljamo vam inovativne rešitve za zasaditev visoke grede na vrtu, terasi ali v atriju. Poleg idej za kombinacije zasaditev skozi vse leto boste izvedeli tudi, kako poskrbite za zdravje rastlin.
Zemljo vsako leto zamenjamo. Najbolje je, da kupimo zemljo, ki je namenjena prav za polnitev visoke grede. Pred sajenjem celotno gredo pognojimo s polovičnim odmerkom organskega gnojila. To naredimo zato, ker solate in rukole ni treba močno gnojiti. Tako je gnojilo v granulah rastlinam dostopno že po dobrem tednu dni. Kompost večinoma kombiniramo s konjskim gnojem v obliki pelet in ga uporabimo na vrtnih gredicah in v rastlinjaku za gnojenje zelja, cvetače, ohrovta, paradižnika, bučk, paprike in drugih plodovk.
Decembrska opravila v rastlinjaku
V tem času je poln sveže domače zelenjave, ki smo jo sadili v drugi polovici poletja in začetku jeseni. V njem uspeva zimska solata, radiči, kitajsko zelje, špinača, motovilec, zelje, česen in druge vrtnine. Decembra poskrbimo tudi za zračenje in interventno ogrevanje rastlinjaka.
Zimska solata v rastlinjaku najbolje prezimi, če ni prevelika. Tako ni težav z gnitjem in pozebami. Konec zime pobiramo že prvo domačo solato. Intenzivno rast solate lahko pričakujemo v toplem februarju ali marcu. Vse je odvisno od temperatur, svetlobe in dolžine dneva. Jesenski česen med solato bo dopolnil solatni krožnik. Uživali ga bomo kot mlado čebulo. V rastlinjak smo jeseni sejali azijsko listnato zelenjavo, ki jo bomo pobirali spomladi. Prav tako smo sejali rukolo, špinačo, motovilec in blitvo. Tako bo po spravilu solate na razpolago nova zaloga sveže domače listnate zelenjave. V rastlinjaku brez težav prezimimo različne radiče, ki smo jih sadili konec poletja. V decembru pobiramo radič štrucar in druge glavnate sorte radiča. Paziti moramo, da ne zalivamo preveč. Drugače lahko radiči hitro začnejo gniti.
Kaj uspeva v rastlinjaku pozimi?
Pozimi v rastlinjaku uspevajo rukola, zimski portulak, vsi radiči, zimska solata, motovilec, blitva, špinača, čebula in druge vrtnine. Poskrbimo, da nikoli ne bo prazen. Pred zimo sejemo še rastline za zeleno gnojenje in oživljanje vrtnih tal.
Do januarja ali februarja lahko v rastlinjaku brez težav prezimimo vse vrste radičev. V decembru pobiramo radič štrucar in druge glavnate sorte radiča. Paziti pa je treba, da ne zalivamo preveč, drugače lahko hitro začnejo gniti. V njem uspevajo tudi motovilec, blitva, špinača in zimska solata, ki najbolje prezimi, če ni prevelika. Tako ni težav z gnitjem in pozebami. Kitajsko zelje je nekoliko manj trajno, zato ga poberemo najprej. Lepe notranje liste uporabimo v solati s fižolom ali kot dušeno prilogo k različnim jedem. Trdo sredico lahko izrežemo, pečemo, dušimo in jo ponudimo kot zelenjavno prilogo.
Razkuževanje česna za boljše ukoreninjanje
Ali vas zanima kako razkužimo česen pred sajenjem in poskrbimo za boljše ukoreninjanje? Osnovni sestavini sta lesni pepel in vrbovo lubje, ki ju najdemo skoraj povsod po Sloveniji. Poskrbite, da česen v hladnem delu leta najprej razvije dobre korenine in ima v tleh manj težav s talnimi glivicami in bakterijami.
Pred sajenjem česna poskrbimo za razkuževanje strokov z lesnim pepelom. To naredimo tako, da stroke česna po stročkanju namočimo v pepel, ki ga dodamo vodi ali izvlečku iz vrbovega lubja. V našem primeru bomo lesni pepel dodali izvlečku iz vrbovega lubja. Lesni pepel poskrbi, da ima česen v tleh manj težav z gnitjem. Tako bo manj težav s talnimi glivicami in bakterijami.
Naravne rešitve proti bramorju
Bramorja na vrtu se lahko znebimo na več načinov. Lovimo ga lahko v kozarce, napolnjene z vodo, v hlevskem gnoju, gnezda polivamo z vodo, motimo ga z okopavanjem in zelišči. Med pticami ga lovijo predvsem škorci. Zelo učinkovito je varstvo z entomopatogenimi ogorčicami, ki jih zmešamo z vodo za zalivanje. Teknejo tudi ježu, krtu in drugim naravnim sovražnikom.
Proti bramorju lahko ukrepamo tako, da redno rahljamo zemljo in tako uničujemo škodljivčeve rove. To je najbolje narediti dan ali dva po dežju, ko najlažje okopavamo in rahljamo zemljo. Gredico okopljemo tudi po obilnem zalivanju. Na vrtu lahko poiščemo tudi gnezda in jih polijemo z vrelo vodo. Nekateri v vodo mešajo tudi milnico in jo zlivajo v rove. Škoduje mu tudi vratičev pripravek, odganja ga močan vonj limone, ribjega olja in zelišč, ki jih potiskamo v rove.
Navadni vratič je vsestransko uporaben
Vratič je zelo cenjeno zelišče v ljudskem zdravilstvu. Na domačem vrtu je najbolj uporaben kot naravno škropivo, ki deluje proti škodljivcem. Cvetove najpogosteje nabiramo v poletnem času. Brez težav raste na vsakem vrtu, razmnožujemo ga zelo enostavno. V kuhinji izboljša okuse jedem, poskrbi tudi za nego kože v naravni kozmetiki.
Prevrelka, brozga in čaj iz vratiča delujejo insekticidno in zatirajo večino žuželk. Čaj iz vratiča pripravimo tako, da pest zeli prelijemo z litrom vode in dodamo malo soli. Pripravek ohladimo in ne redčimo z vodo ter škropimo po rastlinah. Brozga, ki je pomešana s presličnim čajem in dodatkom jedilne soli, zaščiti paradižnik pred pegavostjo, rastline pa tudi pred rjo in plesnimi.