Koprive za gnojilo in zaščito rastlin
Vas zanima, kako pripraviti odlično domače gnojilo iz kopriv? Ali ste vedeli, da lahko iz njih pripravimo tudi zeliščna pripravka, ki odganjata uši in pršice? Pripravite koprivno prevrelko, hladni izvleček in koprivno brozgo. Tako bodo rastline varne pred ušmi, pršicami in bogato pognojene.
Koprive so na vrtu zelo uporabne. Iz njih lahko pripravimo izvrstno dušično gnojilo. To najlažje naredimo s pomočjo prevrelke, ki jo pripravimo tako, da kilogram svežih kopriv namočimo v desetih litrih vode in dnevno mešamo. Tako preprečimo gnitje koprive in prezračimo tekočino. Uporabimo lahko tudi 150 do 200 gramov suhih zeli in jih namočimo v desetih litrih vode. Večjo posodo pokrijemo z mrežastim pokrovom, pustimo na soncu toliko časa, dokler se tekočina ne neha peniti in ne potemni. Neprijeten vonj koprivne prevrelke lahko omilimo s kameno moko ali baldrijanovim izvlečkom. Koprivno prevrelko pred uporabo redčimo v razmerju 1 : 10. Uporabljamo jo kot tekoče gnojilo, ki vsebuje veliko dušika, poleg tega pa še nekaj kalcija in kalija. Zalivamo po tleh in tako pognojimo rastlino ter okrepimo koreninski sistem.
V rastlinjaku ne raste samo paradižnik
Maja je rastlinjak poln sveže domače zelenjave. Sejemo in sadimo tudi za poletne dni. V zavarovanem prostoru naj ne raste samo paradižnik. Če je pomlad hladna, v začetku maja sadimo tudi kumarice, papriko, jajčevce in druge plodovke. Redno skrbimo za zračenje, zalivanje, postavimo zastirko in mrežo za senčenje. Ne pozabimo na sajenje cvetlic, ki privabljajo čmrlje in čebele.
Med paradižnik največkrat sadimo solato. Zelo priporočljivo je kombinirati tudi klasično baziliko 'Genovese', ki ima tipičen okus in vonj. Bazilika sorte 'Magic Blue' je zelo privlačna za opraševalce in nekoliko manj izrazitega okusa in vonja. Ta rastlina v juniju razvije čudovito vijoličasto socvetje, ki ga zelo radi obiščejo čmrlji in čebele. Čudovito belo socvetje razvije tudi bazilika 'Magic White'. Obstajajo številne variacije bazilike. Poskusite lahko tudi s sajenjem drobnolistnih sort in cepljenih sadik.
V rastlinjaku raste že polno vrtnin
Aprila je v domačem rastlinjaku že polno življenja. V osrednji Sloveniji, če je toplo vreme, že lahko sadimo paradižnik, za njim bučke, konec meseca še paprike, kumare in jajčevce. Posebno pozornost namenimo zračenju in zalivanju.
V začetku aprila je še čas za postavitev domačega rastlinjaka. Za štiričlansko družino zadostuje rastlinjak velikosti 5 x 6 metrov in vrt, ki je velik 100 kvadratnih metrov. Tako ste samooskrbni celo leto, saj omogoča oskrbo z domačo zelenjavo tudi takrat, ko na vrtu ni pridelka. Rastlinjak aprila redno zračimo, da se na stenah ne nabirajo kapljice vode. Če ga ne zračimo, je temperatura hitro 30 stopinj Celzija in več. Priporočamo, da ga zračite že v dopoldanskih urah. To naredite tako, da odprete stranske boke, lahko tudi vrata. V praksi rastlinjak odpremo, ko odidemo na delo. Če ste doma, ga v sončnem dnevu odprite najkasneje ob osmih. Tako se znebite kondenza, ki lahko povzroči škodo na sadikah in mladih rastlinah, ohranite pa tudi ustrezno vlažnost in temperaturo.
Prvi krompir je že v rastlinjaku
Marca se v rastlinjaku že razrašča prva zelenjava, ki približno za mesec dni prehiteva razmere na vrtu. V zavarovanem prostoru so temperature bistveno višje kot v okolici. To rastlinam omogoča hitrejši razvoj in tako tudi zgodnejši pridelek. Slovenci smo navdušeni pridelovalci zgodnjega krompirja, in ta najhitreje zraste ravno v rastlinjaku. Ali vas zanima, kako izbrati pravo sorto?
Naš rastlinjak je velik 6 x 5 metrov. Poleg sredinskega pasu, ki je namenjen gibanju, poskušamo izkoristiti vsak centimeter, kolikor se le da. Na desni strani imamo solato, redkvico, mladi česen, grah, peteršilj. Aprila bomo na oporne kole in mrežo usmerili kumare. Desni rob bo v začetku aprila zasedel še nizki fižol. Na levi strani rastlinjaka rastejo jagode, čebula, špinača, zgodnji krompir ter azijska listna zelenjava. Sejali smo tudi tržaški solatnik. Za kolobarjenje bomo naslednje leto samo zamenjali strani.
V rastlinjaku je februarja že pomlad
Zunaj na vrtu še ni veliko dela, v rastlinjaku pa je treba že pošteno zavihati rokave. To še posebej velja v toplih in sončnih dneh. Zimska solata v zavarovanem prostoru lepo napreduje, prav tako česen, grah, čebula, azijska listna zelenjava in druge vrtnine. V zasipnici lahko prezimujemo tudi korenovke.
Domači rastlinjak je v Sloveniji vse pogostejši. Pridelek je tako bolj zdrav in zaščiten pred srnami in točo. Postavitev in nakup srednje velikega rastlinjaka se obrestujeta že v petih letih. S svežo domačo zelenjavno nas lahko oskrbuje celo leto. S serijo prispevkov bom poskušal približati pridelavo zelenjave v rastlinjaku, ki je celo lažja kot na vrtu, saj na manjši površini zraste več zelenjave.
Pepel je odlično naravno gnojilo
Ali vas zanima, katere vrtnine imajo najraje lesni pepel in koliko ga uporabimo na posameznih gredicah? Pepel vsebuje koristna hranila in najlažje ga dodajamo tako, da ga potresemo po površini tal in vdelamo v tla, dodamo ga lahko tudi kompostu.
Pepel je odlično naravno gnojilo, ki še posebno ustreza zelju, cvetači, brokoliju, ohrovtu, brstičnemu ohrovtu in drugim kapusnicam. Vsebuje največ kalija, ki ga te vrtnine potrebujejo. Najkoristnejši je za kapusnice in čebulnice. Uporabljamo ga še na gredicah s krompirjem, česnom in čebulo. To odlično domače gnojilo je primerno tudi za paradižnik, papriko, kumare, jajčevce in druge plodovke. Pri gnojenju s pepelom ne pretiravamo, saj vsebuje veliko kalija. Zadostuje, če v enem letu porabimo največ kilogram lesnega pepela na deset kvadratnih metrov. Če ga potresamo v prevelikih količinah, je ovirana dostopnost dušika, ki je pomemben za rast rastlin. Preden začnete gnojiti s pepelom, priporočamo, da ga stehtate.
Kalčki so superhrana za zimske dni
Kalčki so zelo bogati z vitamini, ki so nujno potrebni za zimske dni. Nekateri jih imenujejo tudi superhrana. Enostavno jih je vzgojiti prav v vsaki kuhinji.
Kalčki so nakaljena semena različnih vrtnin in prava superhrana z okenske police. Domači kalčki so zelo bogat vir vitaminov in mineralov. Ena pest kalčkov je po hranilni vrednosti bogatejša od velike sklede solate. Vsebujejo številne mineralne snovi, enostavne sladkorje, beljakovine in vlaknine, ki pospešujejo prebavo. Za uživanje so primerni že slab teden po pripravi na kalitev. Uporabljamo jih tudi za popestritev solat in raznih prilog k jedem. Sveže uživamo tudi samostojno. Najkoristnejši in uporabni so presni brez toplotne obdelave. Kuhane dodamo rižotam, raznim omakam in juham. Semena za vzgojo kalčkov kalimo pri sobni temperaturi (22 do 25 stopinj Celzija) in v senci. Takoj po kalitvi jih prestavimo na svetlo in počakamo do primerne velikosti kalčkov.
Stebričasto sadno drevje za žive meje
Ali si želite ozke in pokončne stebričaste češnje, jablane in hruške, ki jih lahko sadite v žive meje? Takšna sadna drevesa so idealna za atrije, terase, visoke grede in manjše vrtove. V svetu stebričasta sadna drevesa poznajo že vrsto let. V Sloveniji jih še vedno ne poznamo dobro in premalo uporabljamo za različne rešitve na vrtu, kjer je manj prostora.
S sajenjem stebričastih sadnih dreves si lahko ustvarite zasebnost in uspešno nadomestite žive meje iz cipres. V poletnem in jesenskem času lahko kar z ležalnika utrgate sočen plod z domačega vrta. Posadimo jih lahko tudi pred vrtom in tako oplemenitimo vhod v hišo. Zanimiva so za vrtove z malo prostora, ker ne rastejo v širino in ne zasedejo veliko prostora. Sadite jih lahko po tri skupaj v trikotniku. Tako poskrbite za dobro oploditev in lepšo podobo zasaditve, saj deluje kot en velik sadni stolp.
-
V Sloveniji plodove mandarinovcev obiramo v prvi polovici oktobra in začetku novembra. V ta namen gojimo zgodnje sorte, ki nas na sončni legi in ob primerni oskrbi razveselijo z okusnimi plodovi. V celinskem delu Slovenije jih vzgajamo kot posodovke.
V Sloveniji gojimo predvsem zelo zgodnje sorte mandarin, da lahko dozorijo tudi v hladnejšem podnebju. Najprej rodi sorta zorica rana in za njo še sorta chahara. Mandarine sorte zorica rana v Sloveniji obiramo v prvi polovici oktobra. To velja za osrednjo Slovenijo. Na obalnih območjih jih obiramo v septembru. Ta sorta mandarin ima srednje velik plod ploščato okrogle oblike, ki je brez semen in zelo sočen in okusen. Kožica je tanka in oranžne barve.
Kako gojimo rastline v posodah
Ali vas zanima, kako gojimo paradižnik in druge rastline v posodah, ki jih umestimo na balkon ali teraso? Prikupna bazilika s svetlo vijoličastimi cvetovi vas bo zagotovo navdušila. Ne spreglejte tudi ideje za zasaditev rastline, ki je naravno sladilo brez kalorij in navdušuje številne vrtičkarje. V naši kombinaciji smo združili paradižnik, azteško sladko zel, baziliko in kislico.
V večjo posodo smo posadili paradižnik sorte buffalosteak, ki ji pravimo tudi izboljšano volovsko srce. Nagradi nas z mesnatim plodom, ki tehta med 300 in 700 grami. Velikost ploda je v posodi nekoliko manjša kot na vrtu. Okus in mesnatost pa nista primerljiva z drugimi sortami, saj je ta sorta zelo aromatična in idealna za rezanje na rezine. Odporna je tudi proti različnim boleznim in se dobro razvija v družbi drugih rastlin. Azteška sladka zel, ki se razrašča čez rob posode, je zelo uporabna za sladkorne bolnike in vse, ki pazite na prehrano s čim manj sladkorja. To je nadvse prikupno naravno sladilo, ki ne vsebuje kalorij in spominja na metino aromo. Primerna je za čajne mešanice in sladice. Za sladkanje uporabljamo cele ali razrezane liste. Azteška sladka zel se dobro počuti v družbi paradižnika, ker ravno tako obožuje sonce.