Stopnice in varnost

Prosti čas | feb. '18

Kjer ni dovolj prostora, so stopnice bolj strme, vendar niso prijetne za hojo.

Kateri del stanovanja se vam zdi za starejšo osebo najnevarnejši? Verjetno bi bile na prvem mestu kopalnica in stopnice. Stopnice nas pričakajo že na poti do stanovanja, v klet, kjer koli v mestu, ozka in visoka vrstna hiša ima eno samo visoko stopnišče, po katerem večkrat na dan hitimo po raznih opravilih. Z leti nam postaja neskončno hitenje po stopnicah odveč, s težavo se vzpenjamo. Zaradi česa so stopnice lahko nevarne in kaj lahko storimo, da se po nepotrebnem ne izpostavljamo nevarnostnim?

Oseba, ki se težje premika in slabo vidi, je v stanovanju ranljivejša kot zdrava oseba. Stopnice so pravzaprav za vsakogar nevarne takrat, kadar niso ustrezno izvedene, osvetljene in opremljene z varnostno ograjo. Starejši, ki se težko vzpenjajo, pa še posebej potrebujejo varna tla in dober oprijem. Da bi premagali višino med nadstropjema, so stopnice običajno dvoramne, kar pomeni, da prehodimo po njih pol poti, ki jo prekine raven podest, potem nadaljujemo pot do zgornjega nadstropja. V izjemnih primerih so stopnice tudi enoramne, torej moramo brez počitka prehoditi približno 17 stopnic, kolikor je potrebno za premagovanje višine etaže. Enoramne stopnice na žalost še najdemo v starejših večstanovanjskih stavbah. Vzpenjanje po njih je lahko zelo počasno in naporno. Ograja mora biti trdna, predvsem pa mora luč na stopnišču goreti dovolj dolgo, da ne obstanemo sredi stopnišča, ko ugasnejo, kar je res nevarno.

Trakovi proti drsenju

Stopnico opredeljujeta višina in globina njene nastopne ploskve. Načrtovalci vedo, da je razmerje med obema izjemno pomembno za udobno in varno hojo po stopnicah. Kadar pričakovano razmerje ni upoštevano, to opazimo kot napornejšo hojo po stopnicah. Pri strmejših enoramnih stopnicah je hoja težavnejša za vsakogar. Težave lahko povzročajo okrogle stopnice, ker se nam lahko zvrti v glavi ali pa ne stopimo dovolj trdno na ozek del ploskve. Problematične so odprte višine med nastopnimi ploskvami ali kadar ploskev stopnice gleda čez rob in se obnjo spotaknemo, ko dvignemo nogo.

Preproge na stopnicah, še posebej tekači, so izredno nevarne za padce. Trenutek nepazljivosti ali premalo dvignjena noga je dovolj, da se spotaknemo in hudo pademo. Primerneje je, da na gladke stopnice nalepimo kose preproge, vendar moramo vseskozi preverjati, ali se morda niso odlepile. Visoko polirane stopnice iz keramike ali kamna so prav tako nevarne. Drsijo, ob prižganih lučeh se površina blešči in ustvarja neprijetne učinke, ki zavajajo, kje je rob stopnic. Kaj šele, če so stopnice mokre. Na sijajne stopnice nalepimo protizdrsni hrapav trak po vsej širini, morda gumiran profil, razmislimo o brazdanju površine ali menjavi obloge.

Brez nepotrebnih ovir

Stopnice morajo biti široke vsaj 80 centimetrov ali vsaj 120 centimetrov, da se lahko srečata dve osebi. Če ne gradimo nove hiše, na širino ne moremo vplivati, lahko pa poskrbimo, da na stopnicah in pred njimi ni navlake, ki bi ovirala varno hojo. Ta je pogost vzrok padcev, ko se izogibamo čevljem na stopnici, lončnici ali čemu drugemu. Kaj pa, če bi želeli imeti dvižni sedež, ki bi pomagal v nadstropje? Tega sicer lahko namestimo, vendar morajo biti stopnice dovolj široke še za hojo. Ne smemo pa pričakovati, da bo dvižni sedež hitro potoval. Z nekaj več stroški je mogoče v stanovanjsko hišo namestiti tudi dvigalo za eno osebo.

Ograja ob stopnicah je nujna tako zaradi opore pri hoji kot zaradi varnosti ob padcih. Pri otrocih se bojimo, da bi plezali skozi ograjo in čeznjo, pri starejših mora dajati oporo in predstavljati oviro, če nam zdrsne in vseeno pademo. Predvsem starejši potrebujejo držalo na obeh straneh, da si lahko pomagajo z obema rokama. Držalo mora biti trdno privijačeno v zid, dovolj odmaknjeno (4 cm od zidu), da se je dobro oprimemo. Nosilci morajo zdržati silo vsaj 100 kg. Če pademo, nas lahko trdno držalo reši pred večjimi poškodbami, če pa se izruva, je lahko poškodba veliko hujša.

Na stopnišču je zelo pomembna svetloba. Ni dovolj, da je ena sama luč na vrhu ali dnu stopnišča. Osvetliti moramo pot po stopnišču, torej prav vse stopnice. Ne smemo ustvarjati kontrastov med temnimi in svetlimi mesti, ker bomo kot oslepljeni. Svetilke LED so zelo tanke, lahko jih vgradimo v zid tik ob stopnici ali v samo stopnico, a naj ne ovira hoje. Če živi v hiši zelo slabovidna oseba, prvo in zadnjo stopnico opremimo z lepilnim trakom v živo rumeni barvi, morda tudi s svetlobnim trakom.

Kako popravimo ali predelamo stopnice, ki so dejansko nevarne ali neprimerne za bivanje starejše osebe? Odprte stopnice brez navpičnih zapor zapremo z zadnje strani, na primer z lesom, ultrapasom ali mavčno-kartonskimi ploščami. Nikakor pa ne smemo s tem zmanjšati globine nastopne ploskve. Poskrbimo za trdno ograjo in držala, na stene ali stopnice namestimo dovolj svetil, ki imajo razpršeno svetlobo, na robove damo svetlobne trakove. Na drseče stopnice prilepimo protizdrsne trakove in predvsem pospravimo vso navlako, ki lahko ovira varno pot po stopnicah.

Barbara Železnik Bizjak, univ. dipl. inž. arh.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media