Barve za dobro počutje
Ali bi si drznili uporabiti tako živo modro barvo, ki jo sicer dopolnjuje oranžno-modra slika? Pohištvo in tla pridejo do izraza.
Barve nas v vsakdanjem življenju obkrožajo na vsakem koraku, še posebej narava nam kaže obilje barv in skladnih kombinacij. Z barvami v svojem domu pa smo običajno previdnejši, nočemo storiti napake, radi bi se počutili prijetno. Nekateri prisegajo samo na belo, drugi so zelo pogumni pri izbiri živih barv, tretji so zadovoljni z naravnimi odtenki. Zaradi neskladnih ali preveč živih barv se lahko počutimo nemirne, ves prostor dobi nadih te močne barve, kar še poudarijo premočne luči. Ne pozabimo na zlato načelo pri opremljanju in ne imejmo prenatrpanega prostora z opremo niti z barvami.
Tople in hladne barve se morajo v harmonični kombinaciji, h kateri stremimo, dopolnjevati. Tople barve so peščene, oker, tople rumene, oranžna, rjavi odtenki, rdeča in barva jajčevca. Dajejo občutek topline, domačnosti, varnosti, lahko pa tudi zasičenosti, preveč žive barve vznemirjajo in dajejo občutek, da je prostor manjši. Hladne barve dajejo občutek svežine in čistoče. To so modra, zelena, hladni sivi odtenki, tudi bela barva je lahko hladna. Raje jih uporabljamo v prostorih, ki so močno osončeni, tudi v toplih krajih. Enako svežino dosežemo tudi z uporabo bele v kombinaciji s hladnimi poudarki. Zelo žive in močne barve so močno kontrastne z belimi in svetlimi toni. Če torej eno steno v prostoru prebarvamo v zelo živo barvo, se moramo zavedati, da vse druge površine v prostoru poberejo nadih te barve.
Pomembna je tudi osvetljenost prostora
Preveč monotona uporaba barv, preveč lesa, nadih te barve je na vseh površinah, in svetli kavči ne pridejo do izraza.
Na to, kakšen se nam bo zdel pobarvan prostor, vpliva mnogo dejavnikov, na katere včasih, ko izbiramo barve sten, opreme in dodatkov, preprosto pozabimo in izključimo iz svoje predstave o prostoru. Ali ste pri izbiri barv kdaj pomislili, da je tudi razgled skozi okno dnevne sobe barva, ki vpliva na to, kako bo videti oprema? To so lahko modrina neba, pogled na temno zelen gozd, rumeno steno sosednje hiše, parkirišče in tako naprej. Ne pozabimo na barvo pohištva, tal in vrat, zato iščimo barve, ki se z njimi skladajo.
Dejavniki, ki vplivajo na naše dojemanje barv in medsebojnih kombinacij, so tako velikost in oblika barvne površine, položaj barvane ploskve glede na prostor (stene, tla, pohištvo, dodatki), struktura materiala, na katerem je barva (grobo blago, sijajna površina omare, preproga itd.). Tudi velikost vzorca na blagu ali tapeti vpliva na dojemanje barve. Od blizu so vzorec in barve videti drugače kot od daleč. Bojimo se pretemnih barv, a kadar imamo mnogo temnega pohištva, izbira temnega zamolklega odtenka morda ni slaba. Ali ste opazili, kako pride starinska temna slika do izraza na temno pobarvani steni v muzeju? Na beli steni ne bi prišla do izraza, ker bi belina ustvarila premočen kontrast, nežne razlike v odtenkih bi se izgubile. Seveda sta naše dojemanje barv in vzdušje, ki ga z barvami dosežemo, odvisni tudi od osvetljenosti prostora, barve svetlobe in postavitve, usmerjenosti in moči luči.
Morda se vse skupaj sliši zapleteno, a ni tako. Saj verjetno stremimo k temu, da pri izbiri barv in opreme dosežemo čim lepši videz in čim boljše počutje v prostoru. Nekateri niso tako pogumni, zato izbirajo bolj umirjene barve, spet drugi so bolj živahne narave in čutijo, da morajo vključiti v dom zelo žive barve, ker menijo, da z bledimi ubitimi barvami ne bo učinka. Občutek za skladnost nam je bolj ali manj prirojen, lahko pa se mu z dobrimi zgledi tudi priučimo.
Vprašajmo se, kaj si želimo
Morda delamo največjo napako pri izbiranju barv takrat, ko izhajamo samo iz praktičnega problema: prebeliti moramo prostor, kakšno barvo naj izberemo? Za boljši in skladnejši učinek bi svetovala drugačen pristop. Vprašajmo se takole: kaj želimo v prostoru doseči in kaj nas je do zdaj motilo? Pomembno je, kakšna je naravna osvetlitev prostora (ali je močno osvetljen, sončen ali pa pretežno temačen). Z barvo lahko določene dele prostora poudarimo, dodamo občutek topline ali boljše osvetljenosti. K barvam staranega lesa ne spadajo topli, oranžni, oker, rjavi in rumeni toni. Nasprotno izberemo diskretne tone, lahko še temnejše od lesa, morda hladne svetlo sive, in prostor bo zasijal z novo močjo. Z barvnimi lističi si lahko precej pomagamo, vendar je bolje, da v trgovini ne vzamemo vseh barvnih palet, ker bomo le še bolj zmedeni. V trgovino se podamo, ko imamo vsaj osnovno zamisel, kaj želimo doseči.
Pogosta napaka je, ko menimo, da bomo z močnejšo živahno barvo dosegli boljši učinek kot pa z bolj ubitim odtenkom. Sicer ne uporabljamo preveč različnih barv v prostoru. Težko bi dosegli harmonijo, če bi bila vsaka površina in pohištvo v drugi barvi. V prostoru naj prevladuje ena izbrana barva, ki naj na ploskvah v prostoru prevladuje, pomaga naj ji druga barva, lahko je svetlejša ali temnejša, potem pa z manjšimi živahnimi poudarki v eni barvi poskrbimo za skladnost med toplimi in hladnimi barvami.
Majhnih prostorov ne obremenjujmo z množico barv in temnimi barvami, enako ne uporabimo prevelikih vzorcev. Za hladne slabo osvetljene prostore brez sonca izberemo toplejše peščene odtenke v kombinaciji z živahnejšimi dodatki. Bolje je, da so temnejša tla kot pa strop, kar bo prostor optično znižalo in dalo občutek utesnjenosti.
Ne bojmo se storiti napake, saj lahko barve spremenimo, prerazporedimo, popravimo. Če pa smo negotovi, pobrskajmo za dobrimi zgledi ali poiščimo nasvet.
