Urejanje shrambe in kleti

Prosti čas | jul. '18

Poletni meseci so gotovo najprimernejši čas, da se lotimo pospravljanja tistih prostorov, kjer je največ krame, ki jo tja odlagamo, ko stvari ne potrebujemo več. To so verjetno klet, shramba, podstrešje pa tudi garaža. A običajno ravno takrat, ko nekaj nujno iščemo, tega med kupi odložene navlake nikakor ne najdemo. Zakaj pa ne bi prostora temeljiteje pospravili in stvari smiselno uredili, da jih bomo lažje našli in bodo dostopnejše?

Verjetno niste med tistimi, ki shranjujejo vsak košček embalaže ali odrabljene stvari, ker bi morda še kdaj prišle prav, imate pa gotovo – tako kot vsi – množico občasno ali sezonsko uporabljenih stvari, ki jih je treba nekam pospraviti. Gotovo so to sezonska športna oprema in obutev, kovčki, potovalke, razna redko uporabljena kuhinjska oprema, posoda, strojčki in podobno. Potem pa radi shranjujemo še stara oblačila, igrače, škatle s spomini na pretekle dni, odsluženo pohištvo in druge bolj ali manj uporabne, a odrabljene stvari.

Ne glede na velikost prostora, ki je namenjen shranjevanju, si želimo, da bo prostor pospravljen in stvari pregledno postavljene, pa naj bo to klet ali podstrešni prostor s poševno streho in drugimi omejitvami. Seveda je odvisno tudi od nas samih, kako sistematični smo in kaj od urejene shrambe pričakujemo. Če pa v shrambo samo še odlagamo in kopičimo škatle, da postane jama brez dna, tam ničesar več ne najdemo.

Poskrbimo za varnost

Shramba, klet ali podstrešje lahko predstavljajo potencialno nevarnost, predvsem za padce. Starejši ko smo, bolj moramo paziti nase in se zavedati svojih omejitev. Plezanje po lestvi res ni primerno, še posebej kadar lestev ni postavljena stabilno. Hitro se nam lahko zvrti, pademo in se resno poškodujemo. Če smo sami doma, ni blizu nikogar, ki bi nam lahko pomagal ali nas slišal. Tudi zato je pomembno, da si shrambo uredimo tako, da največkrat uporabljene in težke stvari hranimo pri tleh, ne na visokih policah. Najbolje je, da so vse stvari postavljene nižje pri tleh ali do višine ramen. Poleg tega pa mora biti shramba dobro osvetljena, stikalo za luč pa takoj pri vratih, da ne hodimo po temi, iščemo stikala in se spotikamo.

Če je shramba v garaži ali blizu kurilnice, ne pozabimo, da mora biti tak prostor opremljen tudi z javljalnikom ogljikovega monoksida in požarnim javljalnikom. Vendar to ne pomaga dosti, če ga ne sliši še kdo drug, mi pa nimamo pri sebi telefona, da bi poklicali na pomoč, ko smo v kleti.

Pospravljanje in urejanje sta enim bolj pri srcu kot drugim, saj nismo vsi izrazito sistematični pri pospravljanju. Če želimo prostor učinkovito pospraviti, moramo stvari pregledati, razporediti po sklopih, gotovo kaj zavreči, preostalo pa razporediti po smiselnih skupinah na police, v omare ali škatle. Če lahko reči pregledno zlagamo na dvorišču ali hodniku, bomo tako videli, kaj imamo, in si naredili ločene kupe, in sicer glede na to, kaj bomo z njimi storili: zavrgli, podarili, shranili. Te dele spet ločimo glede na vsebino, na primer: poletje, zimski športi, vlaganje živil, delo na vrtu, igrače, arhiv, stara oblačila, strojčki in podobno. Prav gotovo je to najtežji in najnapornejši del pospravljanja. Starejšim lahko pomagajo mladi, morda vnuki, in ob tem spoznavajo zanimive zgodbe iz družinske preteklosti.

Pregledno zloženo

Ko prostor izpraznimo, ga lahko prebelimo, še prej popravimo ali spremenimo napeljavo, dodamo luči, javljalnike, morda uredimo tudi prezračevanje, na kletna okna namestimo rešetke ali pa komarnike. Potem je na vrsti odločitev, kako bomo pospravili pregledane stvari, da jih bomo v prihodnje z lahkoto spet našli. Možnosti je seveda več: lahko uporabimo stare odslužene omare z vrati ali brez njih, lahko kupimo sistem odprtih regalov s policami, morda na steno namestimo police. Na police dajemo urejene stvari po prej določenih smiselnih skupinah v škatlah ali plastičnih oz. lesenih zabojih. Zaboji so posebej primerni za drobne predmete, ki bi jih lahko v množici založili.

Za zaščito pred prahom in vlago stvari pospravimo v plastične zaboje s pokrovi, ki se tesno zaprejo in vsebino zaščitijo. Zaboji, ki stojijo na tleh, naj bodo na kolesih, saj jih bomo lahko lažje premaknili in prostor tudi počistili. Za shranjevanje ozimnice, sadja in krompirja so primerne pletene košare, košare iz kovinske mreže in leseni zaboji. Če imamo veliko steklenic ali zalogo vina, potem so primerne police, prilagojene posebej za steklenice, kjer te ležijo vodoravno. V kleti lahko take predelke za steklenice sezidamo tudi sami iz posebnih opečnih votlakov ali kar navadne opeke.

Plastični zaboji

Za shranjevanje na podstrešju se je najpametnejše odločiti za plastične zaboje, ker ščitijo pred vlago in škodljivci, česar na podstrehi ne manjka. Primerni so za shranjevanje knjig, revij, oblačil in občutljivejših stvari. Pri prepoznavanju vsebine nam lahko pomagajo različne barve zabojev ali škatle, zaboji, police, označeni z nalepkami z napisi. Regali s policami so na voljo v večjih tehničnih trgovinah, trgovskih centrih ali pohištvenih trgovinah, a so različne kakovosti, običajno višja cena upraviči večjo trdnost. Pred nakupom preverimo upogljivost polic in stabilnost regala. Mnogokrat je regal videti uporaben, a je, potem ko je naložen, nestabilen, police pa se krivijo že pod najmanjšo težo.

Če je pri hiši več parov smuči, je najbolje narediti neke vrste stojalo, kamor jih postavimo, da ostanejo pri miru. Gotovo je uporaben tudi dovolj globok in težak lesen zaboj, v katerega postavimo vse smuči in palice, in ga postavimo ob steno. Enako rešitev lahko uporabimo tudi za vrtno orodje v drvarnici ali pri izhodu na vrt v shrambi. Ne pozabimo na stol in obešalnike za vrtna oblačila. Za blatne natikače in škornje postavimo na tla plastičen podstavek, ki zadrži vodo in blato.

Za kolesa v hiši mnogokrat ni dovolj prostora, še posebej v starejših hišah, kjer so garaže zelo ozke. Če pogosto uporabljamo kolo, ga pustimo blizu na dostopnem mestu ob hiši, morda kupimo stojalo. Kolo lahko obesimo tudi na držala na steni, je pa vprašanje, ali smo dovolj močni, da ga obesimo in snamemo.

Tudi shramba in kletni prostori morajo biti primerno prezračevani in vsaj minimalno ogrevani, da se znebimo vlage in tudi neprijetne plesni. V kleti lahko to rešimo s talnim gretjem, morda dovolj greje bližnja kurilnica. Na podstrešju pa je stvar drugačna. Poleti so tam zelo visoke temperature, tudi blizu petdesetim stopinjam, pozimi pa so praktično enake zunanjim. Podstrešje tako ni primerno za shranjevanje elektronskih naprav, živil in občutljivih naprav, saj lahko tja zaidejo tudi glodavci. Vsa napeljava na podstrehi naj bo v zaščitnih ceveh, a ne samo zaradi glodavcev, ampak tudi zaradi požarne varnosti. Ne pozabimo na majhen gasilni aparat, ki ga hranimo pred podstrešnimi vrati, prav je, da ga imamo tudi v kleti.

Barbara Železnik Bizjak, univ. dipl. inž. arh.