Vlage ne sme biti ne preveč ne premalo

Prosti čas | feb. '19

Pred mnogo leti je bila vlaga v stanovanjih velika težava. Omet se je spreminjal v prhko zmes, ki je odpadala s sten, na zidovih se je nabirala plesen. Pričakovali bi, da bomo v sodobnem bivalnem okolju lahko pozabili na vlago in se morda bolj ubadali z drugo skrajnostjo, to je presuhim zrakom. Pa vendar je plesen še vedno pogosto prisotna v stanovanjih in kleteh. Pravzaprav srečujemo obe skrajnosti, torej vlažen in presuh zrak, in obe sta lahko zdravju škodljivi in neprijetni.

Presuh zrak nastane v ogretih ali celo pregretih prostorih, ki so načeloma dobro zračeni. Zračenje stanovanjskih prostorov je nujno, ker zamenjamo postan zrak, nasičen z vlago, s svežim. Pozimi, ko je mraz, je tudi zunaj zrak zelo suh in takrat kljub zračenju nastaja zelo suh zrak v prostorih. Ob centralni kurjavi, talnem ali drugem gretju se vsa vlaga posuši in na merilniku zračne vlage lahko odčitamo, da se vlaga spusti na neverjetnih 30 ali celo manj odstotkov. Pomislili bi, da je to zdravo okolje, a ni čisto tako. Ob zelo nizki zračni vlagi začutimo, da imamo suhe ustnice in nosno sluznico, morda nas celo sili na kašelj. Občutljivi imajo lahko težave s sinusi. Najprimernejša zračna vlaga naj bi se gibala malo nad 50 odstotki. Prenizka zračna vlaga slabo vpliva tudi na leseno pohištvo. Krči se parket, še posebej občutljivo je starinsko pohištvo oziroma pohištvo iz masivnega lesa.