Vlage ne sme biti ne preveč ne premalo

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | feb. '19

Pred mnogo leti je bila vlaga v stanovanjih velika težava. Omet se je spreminjal v prhko zmes, ki je odpadala s sten, na zidovih se je nabirala plesen. Pričakovali bi, da bomo v sodobnem bivalnem okolju lahko pozabili na vlago in se morda bolj ubadali z drugo skrajnostjo, to je presuhim zrakom. Pa vendar je plesen še vedno pogosto prisotna v stanovanjih in kleteh. Pravzaprav srečujemo obe skrajnosti, torej vlažen in presuh zrak, in obe sta lahko zdravju škodljivi in neprijetni.

Presuh zrak nastane v ogretih ali celo pregretih prostorih, ki so načeloma dobro zračeni. Zračenje stanovanjskih prostorov je nujno, ker zamenjamo postan zrak, nasičen z vlago, s svežim. Pozimi, ko je mraz, je tudi zunaj zrak zelo suh in takrat kljub zračenju nastaja zelo suh zrak v prostorih. Ob centralni kurjavi, talnem ali drugem gretju se vsa vlaga posuši in na merilniku zračne vlage lahko odčitamo, da se vlaga spusti na neverjetnih 30 ali celo manj odstotkov. Pomislili bi, da je to zdravo okolje, a ni čisto tako. Ob zelo nizki zračni vlagi začutimo, da imamo suhe ustnice in nosno sluznico, morda nas celo sili na kašelj. Občutljivi imajo lahko težave s sinusi. Najprimernejša zračna vlaga naj bi se gibala malo nad 50 odstotki. Prenizka zračna vlaga slabo vpliva tudi na leseno pohištvo. Krči se parket, še posebej občutljivo je starinsko pohištvo oziroma pohištvo iz masivnega lesa.

Zrak mora krožiti

Po drugi strani se ljudje čudijo, da v prostorih z novimi okni, ki dobro tesnijo, prihaja do pojava plesni v kotih ali ob oknih. Eden izmed glavnih vzrokov je pomanjkanje izmenjave zraka s svežim. V starih hišah, kjer okna slabo tesnijo, se jezimo, da ves čas vleče. A ravno to moteče pihanje je tisto naravno prezračevanje, ki poskrbi za dotok vsaj nekaj svežega zraka in njegovo izmenjavo. Če okna dobro tesnijo in nimajo posebnih vdelanih rež za prezračevanje, je v prostoru ves čas isti in vedno bolj z vlago nasičen zrak, ki je tak zaradi izdihavanja, kuhanja, umivanja in tudi rastlin v prostoru.

Naravno prezračevanje je zelo pomembno.

Pri menjavi starih oken z novimi prihaja tudi do napak pri vgradnji, kar se lahko kaže v nastanku plesni. Mnogi ljudje to sicer pripisujejo pomanjkanju zračenja, a je vzrok lahko v toplotnem mostu. Toplotni most je izraz, ki pomeni, da na delu zidu prihaja do preboja izolacije in se toplota izgublja skozi zid oziroma obratno: hlad prek zunanjega hladnega fasadnega elementa prihaja v ogreto notranjost. V tem primeru se na tem delu zidu nabirata kondenzacija in plesen. Velikokrat je to zaradi nestrokovno vgrajenih oken, neizoliranih napuščev, balkonov in podobno. Razumeli bomo na primeru okna: nič ne pomaga, če ima okno veliko izolativno vrednost, če na mestu, kjer se stikata zunanja in notranja polica, ni izolacije.

Še posebej problematična je glede nabiranja odvečne vlage kopalnica, ki bi jo morali večkrat na dan prezračiti, še posebej po prhanju, ali imeti prisilno izmenjavo zraka. Težave so lahko še večje v starih, slabo zakurjenih hišah, kjer je kopalnica segreta in vlažna, hodnik in sosednji prostori pa so zelo hladni. Tako poleg ustvarjene vlage v kopalnici prihaja še do kondenzacije. Odvajanje vlage in enakomerno segrevanje sta še posebej nujni.

Kaj pa je s sodobnimi nizkoenergijskimi ali pasivnimi stavbami? V zadnjih prezračevanje z odpiranjem oken ni mogoče, saj energetsko varčna in domišljena zasnova skrbi za drugačno vrsto izmenjave zraka. Sistemi, ki odsesavajo hladen (ali poleti vroč) zrak in ga ustrezno temperirajo, so zaprti in skrbijo tudi za uravnavanje vlage. Lahko pa uporabniki pozabijo, da je treba po vgradnji sistema zanj skrbeti in ga strokovno vzdrževati ter čistiti. V ceveh in sistemih rekuperacije so lahko legla prahu in plesni, če za mehanizme in cevi redno ne skrbi pooblaščena oseba.

Plesen vpliva na zdravje

Vlaga in plesen v kotih sta izjemno neprijetni, nevarni zdravju in imata neprijeten vonj. Plesni lahko povzročajo resne težave z dihali. Primerov, kjer se še posebej rada nabira plesen, je veliko. Nastaja na primer na zunanjih stenah, ob katerih so postavljene omare. Zrak za omarami ne kroži, ostaja ves čas isti, hladen in vlažen. Kjer se sicer topel in hladen zrak srečata oziroma je površina hladna, pride do kondenzacije, to je nabiranja vlage. Poznamo pa tudi težave s kapilarno vlago, ki pronica skozi neustrezno hidroizolacijo s tal ali spodnjega roba sten, predvsem v kleteh ali pritličju. Potem pa je samo še korak do plesni. Kako rešiti ali odpraviti težave? Hitro in enostavno s plesnijo in vlago ne moremo opraviti, saj je treba vedno ukrepati glede na vzrok, kar pa je lahko tudi drago in dolgotrajno. Izredno pomembna in nujna je strokovna izolacija zunanjih sten, ki naj jo izračuna in po slojih določi strokovnjak. Ne delajmo sami po principu: nalepimo čim več izolacije zunaj ali znotraj, pa bo. Nujni so pravilno nameščeni prezračevalni sloji. Notranja izolacija pa težave samo še poslabša. Nujna je strokovna vgradnja novih oken, zato zahtevajmo izrise vgradnje in certifikate, predvsem pa ne prepustimo dela nestrokovnjaku.

Nič ne pomaga, če so okna nova in dobro tesnijo, če je vgradnja nepravilna ali pa ne skrbimo za pogosto zračenje.

Kadar nastaja plesen za omaro, jo premestimo ob notranjo steno ali pa jo vsaj odmaknemo od stene za približno deset centimetrov, da je več možnosti za kroženje zraka. Stensko ogrevanje bo imelo učinek le, če bo prostor primerno prezračevan. Ne smemo pozabiti tudi vloge stenskih premazov. Nekatere vrste premazov za stene so boljše gojišče za plesen od drugih, če je tudi sicer več možnosti za njen nastanek. Običajno so to disperzijske barve. Ne pozabimo, da so zaščitni premazi za odstranjevanje in preprečevanje plesni strupeni, zato se pri čiščenju stene primerno zaščitimo (nosimo masko). Domača pripravka za odstranjevanje ali vsaj blaženje plesni sta raztopina sode bikarbone in vode ali močnejši kis. Plesni se tako ne znebimo popolnoma, ampak pojav le omilimo.

Težavno je lahko odstranjevanje vlage in plesni na mavčnokartonskih ploščah, iz katerih so pogosto predelne stene ali stropne obloge. Če se na ploščah pozna plesen ali sledi vlage, kjer postaja površina prhka, lahko ta del sicer odbrusimo kakšen milimeter ali dva, pri globlji poškodbi pa je najbolje zamenjati ploščo.

Stoletja nazaj so že dobro vedeli, da je apno razkužilo. Na zidovih, prebeljenih z apnom, se plesen težko naseli. Vendar je primernejše za kletne prostore ali kopalnico. Pred nanosom moramo odstraniti vse druge vrste barv in tudi omet, ker z apnom niso združljivi. Mogoče je tudi oblaganje stene s posebnimi silikatnimi ploščami. Kot skrajni ukrep v izjemnih razmerah, na primer po poplavah, se lahko v prostor postavijo električne sušilne naprave, ki vežejo vlago nase in jo hranijo v zalogovniku, iz katerega vodo preprosto izlijemo.

V zelo suhih prostorih je vzpostavljanje višje vlage vsekakor lažje kot sušenje vlažnih prostorov. Na radiatorje damo vlažilnike, za bolehne in otroke lahko uporabimo puhalnike sopare, vendar vseskozi preverjamo raven zračne vlage. Mogoče so tudi celostne rešitve z rekuperacijskimi prezračevalnimi sistemi. Ti poskrbijo, da se zrak izmenjuje, po potrebi dogreva ali ohlaja in je zračna vlaga ravno pravšnja.

Barbara Železnik Bizjak, univ. dipl. inž. arh.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media