Varna kopalnica

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | maj '19

Prostor za prhanje je v nivoju tal, umivalnik ima odlagalno površino.

Ko pomislimo na varnost v kopalnici, najprej pomislimo na običajne nevarnosti, pred katerimi so nas svarili vse življenje: da voda in elektrika ne spadata skupaj in je nevarno stati na mokrih tleh, ko uporabljamo električne naprave, da je nevarno imeti staro infra grelno pečko ali kalorifer, kjer ju lahko dosežeta voda in vlaga. Vemo tudi, da blizu pipe ni dobro imeti vtičnice, saj tudi tako lahko pride do smrtonosnega električnega udara. Pa nam v kopalnici pretijo le te nevarnosti?

Premajhna kopalnica s polno ovirami je neprimerna že za mlajše uporabnike, kaj šele za slabovidno, šibko, poškodovano osebo ali tisto na vozičku. V kopalnici je lahko polno neustreznih in potencialno nevarnih rešitev, ki se jih pogosto zavemo prepozno oziroma tisti trenutek, ko postanemo slabše gibljivi ali smo poškodovani. To so morda preozka vrata, ki se odpirajo navznoter, težave imamo pri vstopanju v kad in kabino za prhanje, tla so drseča ... Če so vrata preozka in skoznje težko prinesejo pralni stroj, je to sicer neprijetno. Kadar pa se težko premikamo z berglami ali smo celo na vozičku, se zdi, da je pot do stranišča in prostora za osebno nego čisto onemogočena. Težava je tudi visok prag med predsobo in kopalnico, ki je prava past za starejše. Kaj lahko naredi oseba na vozičku, ki sicer vstopi v kopalnico, pa nima prostora, da bi se obrnila in vrata zaprla? In kaj storimo, če osebi v kopalnici postane slabo, obleži na tleh, mi pa ne moremo odpreti vrat, ki se odpirajo navznoter? Enako se lahko zgodi tudi v kabini za prhanje. Za kopalnico, ki je majhna, so tako primerna le drsna vrata in vrata, ki se odpirajo navzven. Morda je pametneje, da se ne zaklepamo, saj je varnejše in si lahko medsebojno pomagamo, ne da bi morali vlomiti v prostor.

Prha ali kad?

Prostor za prhanje je v nivoju tal, pipa je umaknjena v kot, da ne moti.

Kabine za prhanje morajo biti dovolj velike, da udobno vstopimo in se med umivanjem obračamo. Nevarnost predstavljajo kadice za prho z visokim robom, ob katerega se hitro spotaknemo. Kabina za prhanje v ravnini tal z dodatnim stolčkom in ročko, ki jo dosežemo tudi sede, ter enoročno pipo – vse to je nujno in dobro za uporabo kopalnice tudi takrat, ko smo obnemogli ali celo na vozičku. Mnogi ljudje prisegajo na kopalno kad, a se je kadi bolje odpovedati, kadar kopalnico prenavljamo in se še odločamo med prho in kadjo. Tudi kadar oseba z leti potrebuje pomoč pri negi, je lažje uporabljati prostor za prhanje kot pa kad. Kadi so kljub držalom, ki jih namestimo na steno, in raznim pripomočkom, ki so običajno zelo dragi, potencialna nevarnost in manj primerna oprema za umivanje starejše osebe. Poskrbimo tudi, da bo korak varen in trden, ko stopimo in izstopimo iz prostora za prhanje ali kadi. V kad in prostor za prhanje ter prednju položimo na tla gumijasto preprogo.

Držala, ki so nameščena na steno, morajo biti trdno pritrjena, stena pa še posebej ojačana, če je mavčnokartonska. Držalo izgubi ves svoj namen, če si z njim ne moremo pomagati ob padcu. Namestimo jih lahko v prostor za prhanje, ob kad in sklopna držala ob stranišče. Naj nas ne ovirajo pri uporabi kopalnice, prav pa bodo prišla tako zdravim kot slabše gibljivim. Da bi preprečili padce, ob prenovi izberemo primerno hrapave talne ploščice, ki bodo preprečevale zdrse tudi takrat, kadar so mokre. Povprašajte prodajalce za primernost izbranih ploščic proti zdrsu. In ob prenovi ne pozabimo na talno gretje, ki je še kako pomembno za udobje.

Ali ste pomislili, kako bi odpirala klasično pipo oseba, ki ima artritis? In kako neprijetno je uporabljati klasično pipo, kadar moramo uravnati temperaturo vode, da se ne oparimo ali nas ne zmrazi. Nujna je enoročna pipa, v prostoru za prhanje ali kadi pa termostatska.

Pomembna je tudi osvetlitev

Pomanjkanje odlagalnih površin ob umivalniku je pogosta težava v kopalnicah, žal to opažamo tudi v novogradnjah in kopalnicah v domovih za starejše. To sicer ni varnostna težava, je pa odlagalna površina vsekakor nepogrešljiva, saj lahko nanjo odložimo kozmetiko, zdravila, sušilnik za lase, brivnik. Umivalnik naj bo dovolj globok in pipa malo višja, saj si morda v njem tudi umivamo lase ali kdaj kaj operemo. Kam pa v kopalnici odložimo obleko, kam sedemo, da se oblečemo? V kopalnico postavimo stolček, ki bo prišel še kako prav, kadar se bomo oblačili ali negovali noge.

Ob umivalniku mora biti dovolj odlagalne površine.

Tudi neprimerno osvetljen prostor je lahko nevaren. Sploh za slabovidno osebo, ki zaradi preslabe osvetlitve ne loči robov površin, k temu pripomorejo tudi preveč enolične in puste barve v kopalnici. Zato je primerno in priporočljivo, da je posebno takrat, kadar je prostor za prhanje v nivoju tal, ta del sten in tal v kontrastni barvi. Vsekakor pa v kopalnici ne sme biti preveč svetlobe, saj bi lahko povzročala bleščavo, ki se še bolj odbija od gladkih ploščic. Zadostujeta glavna stropna svetilka z razpršeno svetlobo in diskretno osvetljeno ogledalo, tako da svetloba ne blešči v oči. Zelo dobro je, če svetlobo usmerimo tudi v prostor za prhanje ali tam vgradimo vodoodporne svetilke.

Če kopalnico uporablja oseba, ki ima težave s pomnjenjem oziroma blažjo demenco, poskrbimo, da bodo vsa mesta, ki jih v kopalnici uporablja, opremljena s simboli, ki pojasnjujejo uporabo, in morda še posebej z barvami. Odstranimo vso navlako, ki bi lahko osebo motila ali zmedla. Tudi velika ogledala v tem primeru niso primerna. Prostor mora biti jasno prepoznaven, tako da ni dvoma, čemu so namenjeni deli prostora.

Kopalnica sama in vse stvari v njej morajo biti lahko dostopne in varne za uporabo, kar je pomembno tako za mlajše kot tudi starejše in ovirane. Kar pa ne pomeni, da kopalnica ne sme biti lepa, svetla in sodobno opremljena. Barve so lahko sveže in prijetne. Z ogledalom, ki sega čez del stene, lahko prostor navidezno povečamo in izgubimo občutek utesnjenosti v sicer majhnem prostoru. Poskusimo odstraniti vse tisto, kar bi lahko povečalo nevarnost za padec in poškodbo.

Kako varen je vaš dom?

Od 14. do 16. maja, bo na Gospodarskem razstavišču potekala prireditev Dnevi medgeneracijskega sožitja v organizaciji Zdusa in predstavnikov mladih. Med dogodki bo v sredo, 15. maja, ob 12. uri v dvorani Galerija 1 tudi predstavitev Varni in zdravi v svojem domu. Študijska skupina, ki na Univerzi za tretje življenjsko obdobje pod mentorstvom arhitektke Barbare Železnik Bizjak spoznava in preučuje kulturo bivanja nekoč in danes, je del programa posvetila prilagoditvam za varno domače okolje. Člani skupine so oblikovali seznam kritičnih mest, s pomočjo katerega lahko vsakdo preveri, kako varno in primerno je njegovo stanovanje. Oblikovali so tudi kratka poljudna navodila, kako težave in neprimerne rešitve omiliti ali jih celo odpraviti. Skupina bo predstavila vodnik po varnem stanovanju za starejše z naslovom Kako varen je vaš dom.

Barbara Železnik Bizjak, arhitektka


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media