Kronična obstruktivna bolezen pljuč – KOPB

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | nov. '19

Kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOPB) je kronično obolenje dihal, ki najpogosteje nastane zaradi vdihanih delcev tobačnega dima. Za bolezen so značilni kratka sapa, kronični kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Kajenje je daleč najpogostejši vzrok obolevanja za KOPB, saj zanjo zboli do 20 odstotkov kadilcev. Redkeje nastane zaradi vdihavanja dima, ki nastane pri kurjenju, onesnaženega zraka, prahu ali kemikalij, lahko pa vse to pripelje do nenadnega poslabšanja bolezni.

Dihalne poti se vnamejo, kar se kaže s stalnim kašljem in izmečkom (kronični bronhitis). Sčasoma pride tudi do okvare pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč (emfizem). Spremembe na pljučih so trajne, napredujoča zapora dihal žal ni odpravljiva. Iz vnetih bronhijev se izločajo določene snovi, ki prek krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic.

Bolnik kašlja predvsem zjutraj, lahko pa tudi čez dan. Mnogi bolniki sprejmejo kašelj kot običajen pojav kadilskega življenja, se ne vznemirjajo in ne obiščejo zdravnika. Druga bolnikova težava je težka ali kratka sapa. Ta se sprva pojavlja med fizičnim naporom, v napredujočih obdobjih bolezni pa tudi pri manjših fizičnih opravilih, pri opravljanju osebne higiene ali kasneje celo pri mirovanju. Težko sapo, ki se sprva pojavlja le med fizičnim naporom, bolniki nemalokrat pripišejo slabi telesni pripravljenosti. Kadilci, ki redno kašljajo in imajo občutek težke ali kratke sape, naj svojih težav ne podcenjujejo. Nanje naj opozorijo svojega zdravnika.

Za postavitev diagnoze KOPB je potrebna preiskava delovanja pljuč – spirometrija. Preiskava je namenjena meritvam volumna zraka v pljučih, ki ga bolnik lahko izdihne po predhodnem maksimalnem vdihu. Istočasno izmerijo tudi hitrost izdiha zraka, ki je pri KOPB zmanjšana. Izdih se podaljša, pretok zraka iz pljuč je upočasnjen. Preiskava je neboleča in je končana v desetih minutah. Na podlagi rezultata zdravnik postavi pravilno diagnozo KOPB in težavnostno stopnjo te bolezni, ki bolnika potem spremlja vse življenje in narekuje ustrezno zdravljenje. Opustitev kajenja pri bolniku s KOPB je edini ukrep, ki prepreči hitro napredovanje upada pljučne funkcije. Škoda, ki je že nastala na pljučih, pa je nepopravljiva. Z zdravili je mogoče le lajšati bolnikove težave.

Pomembna je pravilna uporaba vdihovalnikov

Osnovna zdravila pri zdravljenju KOPB so bronhodilatatorji. To so zdravila, ki jih bolniki vdihujejo in služijo širjenju dihalnih poti. Nekatera od teh zdravil bolniki prejemajo vsak dan, druga pa samo po potrebi oziroma pri težavah z dihanjem. Ta zdravila delujejo hitro in bolniku olajšajo težave z dihanjem takrat, ko so najizrazitejše. Bolnikom, ki imajo pljučno funkcijo okrnjeno za več kot polovico in se jim bolezensko stanje večkrat poslabša, predpisujejo tudi protivnetna zdravila – kortikosteroide. Tudi ta zdravila bolniki prejemajo v inhalacijski obliki, kar pomeni, da jih vdihujejo. Izjemnega pomena je, da bolniki zdravila prejemajo pravilno.

Vdihovalniki oziroma inhalatorji omogočajo vnos učinkovine neposredno na mesto, kjer želimo učinek. Tako uporabljamo bistveno manjše odmerke zdravil, kot bi bili sicer potrebni, hkrati pa je učinek tudi hitrejši. Pomembna je pravilna uporaba vdihovalnikov, da bi učinkovina res prispela v pljuča. Na usedanje zdravila v pljučih v veliki meri vplivajo porazdelitev velikosti delcev (kapljic) ter hitrost in trajanje aerosola, ker je odvisno od načina delovanja vdihovalnika. Sodobni vdihovalniki delujejo na vzmet in prinašajo velik napredek v inhalacijski tehniki, saj omogočajo inhalacijo vodne raztopine v nežni in počasni meglici brez uporabe potisnih plinov. Meglica ima majhno hitrost kapljic, ki ostanejo v zraku dalj časa. Počasno premikanje obstojne meglice omogoča usedanje velike količine zdravila v pljučih. Inhaliranje zdravila je učinkovitejše tudi zaradi olajšane koordinacije sprožitve vdihovalnika in inhaliranja, kar zagotavlja učinkovito delovanje v vseh predelih dihalnih poti.

Besedilo: Maja Črepinšek, fotografija: Shutterstock


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media