Občutek varnosti v lastnem stanovanju
Dobra in trdna vhodna vrata so nujna z občutek varnosti.
Dom je kraj, kjer se počutimo prijetno, varno, in ko smo za zaprtimi vrati, je to naš svet, nedotakljiv, kamor ne povabimo vsakogar. Pa se res lahko prav v vsakem stanovanju ali hiši počutimo varne? Občutek varnosti se hitro izgubi, če živimo preveč na samem, daleč od sosedov in drugih hiš. A tudi med ljudmi, v mestni soseski, je varnost lahko varljiva, če se bojimo vlomilcev in morda ravno tako vsiljivih radovednežev.
Več sicer govorimo o varnosti pred prazniki ali počitnicami, saj gremo od doma za več dni, in takrat sta naše stanovanje ali hiša bolj izpostavljena. Takrat je pomembno, da ob odhodu vsa okna in vrata dobro zapremo, morda tudi tehnično zavarujemo in prosimo sosede, prijatelje ali sorodnike, da pridejo občasno pogledat, vzet pošto iz nabiralnika in se morda tudi sprehodijo po stanovanju, prižgejo luč. Nekdo, ki mu zaupamo in ima ključ od stanovanja ali hiše, lahko sicer pomaga tudi takrat, kadar smo morda pozabili vključen štedilnik, luč ali katero od naprav. Ob daljši odsotnosti je pomembno, da stanovanje ni videti dolgo časa zapuščeno. Ne varčujmo pretirano z elektriko in zvečer, ko odidemo od doma za nekaj ur, pustimo luč na hodniku ali v sobi, kjer se vidi tudi od zunaj.
Ne puščajmo ključev pod predpražnikom
Kako pa je z vsakodnevnim občutkom varnosti v lastnem stanovanju? Ali se počutimo varne ob vhodu v hišo ali stanovanjski blok, v hodnikih, na poti do dvigala ali v garaži v kleti stavbe? V garažnih stavbah ali kletnih garažah je pogosto slaba razsvetljava, če se vračamo sami ali pozno, gotovo ni prijeten občutek, ko hitimo proti stopnicam in izhodu. Morda je dobro imeti pri sebi tudi baterijsko svetilko.
V novih soseskah se stavbe oblikujejo različno, vendar pogosto tako, da je pritlična etaža tik nad višino okoliških površin in imamo lahko skoraj občutek, da smo na ulici. Če so v takih pritličnih stanovanjih tudi balkoni, imajo lahko stanovalci neprijeten občutek, da nimajo prave zasebnosti. Prav gotovo ni prijetno, če sedimo na balkonu ali imamo na široko odprto okno, mimo nas pa hodijo mimoidoči, otroci brcajo žogo, nedaleč stran parkirajo avtomobili in vonjamo izpušne pline. Okna do tal v takih prostorih k občutku varnosti ne pripomorejo. V stanovanju nas vendar ne sme biti strah, da bi nas skozi okno nekdo opazoval ali dobil skušnjavo, da prepleza ograjo in se povzpne na naš balkon. Ne bi smeli imeti občutka, da smo na vpogled vsem naokrog in da vidijo vse, kar počnemo.
V stanovanjski hiši imamo več zasebnosti, saj je okrog nje običajno več vrta in tudi ograja. A sicer je varnost v stanovanjski hiši lahko bolj ogrožena, saj ima hiša več dostopov, pritličje ali klet z več okni, in je lahko vaba za vlomilce. Zato je prav, da imamo ograjo, morda psa, luči, ki se prižigajo ob gibanju, in nameščeno protivlomno napravo s senzorji gibanja. Vrata naj imajo kakovostne ključavnice in naj se dobro zapirajo. Na kletna okna namestimo rešetke. Ne puščajmo ključev pod predpražnikom ali za cvetličnimi lonci. Vlomilci to lahko hitro ugotovijo in si sami postrežejo, ko nas ni doma. Poskrbimo za rolete ali kovinske žaluzije, ki jih lahko zapremo po želji in ko gremo zdoma. Ne puščajmo na terasi ali vrtu stvari, ki bi lahko koga zamikale. Vsakdo sam oceni, kako ga moti okolica, da bi namestil zavese na okna, morda za varovanje zasebnosti in proti nepovabljenim pogledom v notranjost hiše.
Plinski štedilnik zamenjajmo z električnim
Ali je za nas še primeren plinski štedilnik ali je varnejše, da uporabljamo električnega?
Varnostna tveganja so lahko tudi v sami hiši ali stanovanju. To so gotovo peči ali štedilnik na trda goriva pa seveda razni kaloriferji in zastareli električni grelci ali celo plinske oziroma oljne sobne peči. Če na ogrevalno telo pozabimo in ostane prižgano, se lahko pregreje in pride do kratkega stika ali požara. Pri pečeh pa je poleg vsega dela, ki ga moramo opraviti pred kurjenjem in po njem, resnična nevarnost to, da pozabimo na kurjenje. Če peč slabo vleče in v prostoru nastaja ogljikov monoksid, se lahko zadušimo ali vsaj zastrupimo. Zato je resnično nujno, da so v prostorih, kjer so peči ali druge grelne naprave, javljalniki monoksida in požarni senzorji. Ti so zelo glasni, kadar se sprožijo in opozorijo nas in sosede, da se nekaj nevarnega dogaja.
Za starejšo osebo, ki živi sama, je lahko nevarna pozabljivost. Uporaba gospodinjskih aparatov in že običajna opravila v kuhinji lahko pomenijo tveganje. Prižgan štedilnik, odprt hladilnik, odprta pipa, luč, ki gori več dni v stranišču ali shrambi, in podobno so le mnogi od dejavnikov, ki lahko pomenijo varnostno tveganje. Plinski štedilnik je bolje zamenjati z električnim in se odpovedati kurjenju peči.
Ne odpirajmo vrat neznancem in ne spuščajmo v stanovanje ljudi, ki jih ne poznamo. Nepridipravi so lahko zelo pretkani in s hlinjenjem nemoči ter drugimi triki prepričajo ljudi, da jih spustijo v stanovanje, potem pa jih okradejo. Tudi razni prodajalci in prepričevalci so vztrajni, v resnici so še posebej lahka tarča starejši, verjetno še posebej tisti osamljeni, ki se razveselijo kogar koli. Pozanimajmo se, kaj želijo skozi zaprta vrata, po domofonu ali skozi okno. Predvsem pa ne imejmo slabe vesti, če jih vljudno zavrnemo in se ne pustimo prepričati, da kupimo nekaj, česar nismo imeli namena kupiti.
Telefon naj bo pri roki
Če je mogoče, si omislimo protivlomna vrata, a naj bodo varno zaprte tudi druge odprtine v stanovanju ali hiši. Varnostna verižica na vratih sicer pride prav, da pokukamo, kdo je pred vrati, če nimamo domofona ali kukala na vratih. Vendar pozor, varnostno verižico nataknemo, tik preden odpremo vrata, naj ne bo ves čas na vratih. K varnosti v lastnem stanovanju namreč prispeva tudi možnost, da lahko sorodniki ali sosedje, ki imajo rezervni ključ našega stanovanja, pridejo na pomoč, ko jo potrebujemo. Če je na vratih varnostna verižica, nam ne morejo pomagati.
K občutku varnosti za starejšo osebo pripomore tudi prenosni telefon, ki naj bo vedno pri roki, ali z njim povezana storitev, ki je povezana s klicnim centrom in jo lahko sprožimo. Naj bo vedno v žepu in ne puščajmo ga doma. Če pademo, nam bo takoj pri roki. Bodimo odgovorni in ne počnimo stvari, ki bi nas lahko resno ogrožale; ne plezajmo na stol, lestev, umaknimo majhne drseče preproge, ne puščajmo odklenjenih vrat, ugašajmo naprave in še bi lahko naštevali.
