Odprt arhiv za vse obiskovalce

Uredimo in pospravimo domačo knjižnico

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | mar. '20

Odprte knjižne police so sicer pregledne, a se na njih nabira prah. Ali dosežemo tudi vrhnjo polico?

Pravijo, da tiskane knjige nimajo več prave prihodnosti in bomo v prihodnje brali le digitalno. A obiski knjižnih sejmov doma in po svetu tega še ne kažejo in večina se s tem gotovo ne strinja. Doma imamo najbrž kar veliko knjig, ki smo jih postopoma kupovali, odvisno od tega, kako strastni bralci smo, nekaj smo jih tudi podedovali. Pred desetletji so knjige kupovali tudi na zalogo. Bolj kot zdaj so bile priljubljene knjižne zbirke, ki so žal mnogokrat le polnile police in dajale vtis kultiviranosti. Knjigam je bilo dejansko prilagojeno tudi pohištvo v dnevni sobi. Delno odprte omare čez vso steno do stropa so bile nekaj običajnega, knjige so bile na vidnem mestu. Pohištvo je zavzelo velik del dnevne sobe, ki je bila zaradi takih omar videti natrpana in manjša.

Ko v stanovanju ali hiši ostanemo sami in ostane kakšna soba prosta, je tudi selitev knjižne omare v drug prostor ena od možnosti, kako si lahko preuredimo stanovanje. Morda pa bomo zdaj več brali in nadomestili leta, ko si za branje nismo vzeli dovolj časa. Kako lepo je, če znamo izkoristiti prijeten bralni kotiček s foteljem, mizico, svetilko, v ozadju pa igra prijetna glasba. Prostor je lahko poleg domače knjižnice tudi glasbena soba za prijetno muziciranje, če nas kje še čaka zaprašeno glasbilo, ali soba za gledanje televizije, kadar so si okusi različni.

Verjetno je po več letih nabiranja knjig na domačih policah čas, da pregledamo domačo zbirko in se odločimo, katere knjige so še zanimive in aktualne. Čas, ko se odločimo, da bomo domačo knjižnico preselili iz dnevne sobe v drug prostor ali pa le temeljito pospravili in zamenjali omare. To je tudi priložnost, da s pomočjo bližnjih vse naslove pregledamo, jih razporedimo in tudi oddvojimo. Nekatere knjige namreč sčasoma izgubijo aktualnost. Ali jih ne potrebujemo več ali vsebina postane zastarela ali pa sta jih povozila čas in napredek. To so lahko priročniki, stari zakoni in predpisi, tehnične, strokovne knjige, stari učbeniki, priročniki, ki ne veljajo več, in v zadnjih desetletjih tudi priročniki za računalniške programe in podobno. Kaj storimo s takimi knjigami? Če imamo v sobi, ki je namenjena knjižnici, dovolj prostora, nekaj teh knjig ohranimo kot zanimivost, sicer pa se lahko odločimo za več možnosti za oddajo knjig, ki jih ne želimo več. Izkušnje sicer govorijo, da je težko oddati knjige, še posebej tiste, ki so na tak ali drugačen način zastarele. Lahko jih sicer poskusimo prodati na sejmu rabljenih knjig, ponudimo in podarimo knjižnici, poskusimo jih zamenjati za druge v antikvariatu. Nazadnje jih lahko oddamo tudi v centre ponovne uporabe. Naj bo zabojnik za papir res skrajna možnost, saj je knjiga, taka ali drugačna, naša zapuščina, ki ne spada v smeti.

Nizke nižje police so za pogosto branje res priročne.

Časopise in revije morda pospravimo v škatle, jih opremimo z napisi, kadar hranimo periodiko v domačem arhivu. Otroške knjige razdelimo med vnuke ali pa jih imamo pri roki, kjer si otroci sami poiščejo, kar želijo, ko pridejo na obisk. Morda pa prosijo babico in dedka, da kaj prebereta.

V knjižnici je lahko domači kino

V domačo knjižnico ne spadajo le knjige. Poleg revij in časopisov, ki smo jih hranili in spominjajo na pomembne dogodke, shranimo tudi videokasete, avdiokasete ali še starejše medije, saj jih bo morda kdo v družini presnel na novejši medij ali pa je kje še predvajalnik za obujanje spominov. Tu imamo lahko gramofonske plošče in gramofon. Tu so lahko stari cedeji, devedeji pa tudi diaprojektor, da lahko še kdaj pogledamo slike iz preteklih časov. Tudi zbirka diapozitivov ali fotografij spada v lepe škatle, opremljene z napisi, ki jih damo na police v domači knjižnici. V knjižnici pa sta lahko tudi sodoben domači kino in zvočna oprema.

Pogosto se sprašujemo, ali naj bodo knjige na odprtih policah, za steklom ali popolnoma zaprte v omari. Na knjigah za zaprtimi vrati se ne nabira prah, za steklom pa vseeno hitro vidimo, kaj je na polici. Skrite za polnimi vrati lahko hranimo kasete, periodiko, plošče ali slabše ohranjene knjige z uničenimi ovitki. Za steklom so lahko na policah poleg knjig tudi manjši spominki s potovanj in drobnjarije, ki jih z veseljem ohranjamo, a ne želimo, da se na njih nabira prah. Domača knjižnica je tudi prostor, kjer imamo lahko vrsto družinskih fotografij. Slike so lahko na omari, polici ali pa na steni. Tudi kakšna starinska slika spada v knjižnico, ker ji zaradi sloga in tematike nismo našli prostora v sodobno opremljeni dnevni sobi.

Kadar imamo doma starinske knjige, jim namenimo posebno vitrino, morda je lahko v omari tudi svetilka. Pazimo, da je v domači knjižnici primerna vlažnost, da prostor tudi zračimo, kadar je suho vreme. Sicer se lahko tudi v domači knjižnici začne nabirati plesen, kar je slabo za knjige. Namestimo merilnik vlage, če je prostor vlažen, namestimo razvlaževalnik.

Naj bodo knjige dostopne

Poskrbimo, da bodo knjige, ki jih pogosto vzamemo v roke, na dostopnih policah, da plezanje na stol ali lestev ni potrebno. Starejši ko smo, bolj nevarno je plezanje na stol ali lestev. Nevarno in neprijetno je, ko iščemo določeno knjigo, jemljemo druge s polic, a jih nimamo kam odložiti. Takrat ko imamo v eni roki polno knjig, z drugo pa iščemo po polici, res nimamo nobene opore in lahko pademo. Tudi sicer naj bo v domači knjižnici dovolj odlagalnih površin, kamor lahko odlagamo knjige ali revije, ko nekaj iščemo. Na pisalni mizi je lahko tudi prostor za računalniški kotiček, kjer na spletu v miru kaj poiščemo, preberemo. Če imamo veliko domačo knjižnico, si lahko vse naslove vnesemo v računalnik, knjige po enakem vrstnem redu zlagamo na police in tako lažje najdemo, kar iščemo.

Če pa se odločimo, da bodo knjige ostale v dnevni sobi, jih vseeno preglejmo in nekaj premestimo drugam ali podarimo. Pridobljeni prostor izkoristimo za to, da zmanjšamo količino omar, morda izberemo nižje zaprte ali odprte police, ki jih tudi lažje dosežemo brez plezanja. Prostor bo videti večji, manj natrpan, na vrhu omar pa bo prostor za kakšno lončnico ali spominek s potovanj.

Barbara Železnik Bizjak, arhitektka


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media