Bolezen v družini

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | apr. '20

Z VNUKI

Ko nas doleti hujša bolezen, bi marsikdo slabo novico vnuku najraje zamolčal, da bi ga zaščitil pred skrbmi, ki jim otrok še ne more biti kos. Ali je prav, da se zavijemo v molk, ali je bolje, da vnuku pojasnimo, kaj se dogaja?

Malo verjetno je, da vnuk, ne glede na to, kako majhen je, ničesar ne bi opazil, ker otroci opazijo že najmanjše spremembe v vedenju domačih. Čutijo, da so odrasli zaskrbljeni in potrti, opazijo, da so z mislimi odsotni. Vedo, da je nekaj narobe, in ker ne morejo ugotoviti kaj, jih začne skrbeti. Zato se je z otrokom v primeru hude bolezni bolje pogovoriti, kot da ostane sam s svojimi strahovi.

Povejte preprosto in najnujnejše 

Kako naj vnuku pojasnimo, kaj se dogaja? Ko hudo zboli vaš partner ali vi, ste čustveno prizadeti in vznemirjeni. Tega se je dobro zavedati, preden začnemo pogovor z vnukom. Zato vnaprej premislite, kako boste začeli pogovor. Nikar ne hodite kot mačka okoli vrele kaše. Vnuku povejte naravnost, s čim preprostejšimi besedami in le najnujnejše. Nato počakajte, da to premisli in vam sam zastavi vprašanje. Računajte, da vas lahko ob razkrivanju žalostne novice, še posebno takrat, ko jo morate vnuku povedati prvič, premagajo čustva. To je normalno, vendar lahko vnuka, ki vas še nikoli ni videl jokati, močno prestraši. Zato je morda bolje, da žalostno novico vnuku prvi pove nekdo drug, vendar v vaši prisotnosti. Tako vnuk ne bo pred vami čutil zadrege, se bal spraševati in govoriti o tem, kar ga skrbi. Za otroka ni dobro, da molči o boleči temi, ki ga razjeda.

Ko govorite o bolezni, govorite vnukovi starosti primerno. Recite na primer, da ima babica hude težave s srcem in je v bolnišnici, kjer ji zdravniki poskušajo pomagati. Ne spuščajte se v podrobnosti operacije in zdravljenja. Poskusite ostati optimistični, vendar pa vnuku ne vzbujajte lažnega upanja. Še zlasti ne, če veste, da ima tisti, ki je zbolel, smrtno bolezen in je le vprašanje časa, kdaj bo umrl. Zatrdilo »vse bo še dobro« mora imeti realno osnovo, da ohrani svojo moč, vaše besede pa svojo verodostojnost. Vnuk bo lažje sprejel izgubo ljubljenega starega starša, če se bo na smrt lahko pripravil. Pazite tudi, da ne ustvarjate vtisa, da sta za bolezen in smrt kriva bolnišnica ali hospic. Poudarjajte, da sta to kraja, kjer ljudem pomagajo. Otroci pogosto povežejo kraj in dogodek na napačen način.

Kako se bo vnuk na žalostno novico odzval, je težko predvideti. Majhni otroci lahko postanejo sitni, zahtevni, morda vam silijo v naročje ali hočejo, da ste ves čas ob njih in se ukvarjate le z njimi. Tako reagirajo, ker so se prestrašili in iščejo tolažbo. Šele ko vnuk postane večji in zrelejši, vam bo zmožen ponuditi pomoč ali oporo v težkih urah. 

Nariše naj risbico ali napiše pismo 

Ali naj vnuk obišče hudo bolnega ali umirajočega? Odločitev je odvisna od veliko dejavnikov. Če je bolezen neusmiljena do bolnika, je za majhnega vnuka bolje, da ohrani drugačen spomin na starega starša. Če pa se odločite za obisk, vnuka pripravite na pogled na bolnika in na medicinsko opremo, ki ga obdaja. Majhnemu otroku razložite, da ne sme plezati na bolniško posteljo. Obisk naj bo kratek, ker so otroci živahni in bi lahko bolnika bolj motili, kot razveselili.

Kadar je kdo od starih staršev hudo bolan, imajo za otroka vsi manj časa. Vnuk se začne počutiti odrinjenega in tudi nemočnega. Pomagajte mu tako, da ga povabite, naj po svojih močeh pomaga pri skrbi za bolnika. Lahko bi na primer narisal risbo za babico ali napisal pisemce, v katerem opiše, kaj počne. Pisemce in risba sta marsikdaj primernejša kot obisk v bolnišnici. Vnuk vam lahko pomaga pripraviti obrok za bolnika, večji vnuk pa lahko pomaga potiskati invalidski voziček ali zaliti rože v babičinem stanovanju, medtem ko je babica v bolnišnici.

Predvsem pa ne pozabimo – bolezen in smrt, bolečina in strah, ker bomo izgubili najdražje, so velika preizkušnja, a tudi pomembna življenjska lekcija. Ko vas vnuk opazuje, kako se s svojo preizkušnjo spopadate, mu predajate pomembno življenjsko lekcijo, kako prebroditi najtežje trenutke. S tem mu podarjate darilo, ki mu bo ostalo kot družinska dediščina.

Maja Črepinšek      


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media