Vila Galeb, Titova poletna rezidenca 

Prosti čas | maj '20

V sobi s kaminom se je Tito rad zadrževal

Na črnogorski obali leži mestece Hercegnovi, ki ima za hrbtom najvišji dinarski vrh Orjen (1895 m) in prav zato blagodejno podnebje. V bližnjem Igalu je zaradi sredozemskega podnebja in zdravilnega blata, ki uspešno pomaga pri revmatizmu, že vrsto let zdravilišče, v katerega zahajajo številni tuji gostje, zlasti iz Skandinavije. Zdravilne učinke Igala je v zadnjih letih svojega življenja užival tudi jugoslovanski predsednik Tito v vili Galeb, ki jo je mogoče obiskati.

Poletno rezidenco so v pičlih šestih mesecih postavili leta 1976, pri gradnji pa je sodelovala jugoslovanska vojska. Za kakšen gradbeni podvig v tako kratkem času je šlo, si je kar težko predstavljati, saj ima vila okrog 5500 kvadratnih metrov površine v štirih nadstropjih, kjer so med drugim tudi večji bazen, kinodvorana in zasebni frizerski salon. Teren so ob gradnji nekoliko dvignili, da so se iz vile odprli čudoviti razgledi na zaliv Boka Kotorska in Lovčen, okrog pa se na 75.000 kvadratnih metrih razprostira prekrasen park.

Tito je vilo Galeb prvič obiskal že konec januarja 1977, potem pa je v njej bival še štirikrat po nekaj tednov. Z rehabilitacijo je bil očitno zelo zadovoljen, o čemer priča prepis pogovora z Miroslavom Krležo, ki ga je mogoče videti v vili. »Igalo mi res pomaga. Takoj ko sem prišel v Beograd, me je začela boleti noga. Tam je v zraku strašno čutiti smog. V Igalu je zrak čist, pa še zdravilno blato, masaža … Ko bom šel prihodnjič v Igalo, greš z mano,« beremo v prepisu pogovora s hrvaškim književnikom, v katerem mu je še omenil, da tu vedno odlično spi.

Kustos in vodnik po vili Obrad Radonić obiskovalcem postreže tudi z bolj nenavadnimi podrobnostmi. Na primer zdravilna voda, ki je pritekala v bazen, je najprej tekla skozi akvarij z občutljivimi ribicami, na dnu akvarija pa je bil poseben senzor. Če bi bila voda onesnažena ali zastrupljena, bi ribica poginila in padla na dno akvarija, s tem pa bi sprožila alarm in dotok vode bi takoj zaprli. V spodnjih prostorih vile je tudi atomsko zaklonišče, kamor bi se predsednik z ožjim krogom sodelavcev lahko zatekel v primeru jedrskega napada, ki so se ga bali v poznih sedemdesetih letih, ali pa morebitnih nemirov.

Potres ga ni prestrašil

Vila je bila urejena za udobno bivanje 30 gostov. V njej je Tito gostil številne tuje državnike in osebnosti iz javnega življenja. Urejena sta bila še dva zasebna ločena apartmaja – apartma rožnate barve je bil za ženo Jovanko, modre barve za Tita. A Jovanka je v vili bivala le enkrat, potem je bila umaknjena iz javnega življenja. V manjši jedilnici je Tito obedoval z najbližjim krogom sodelavcev, obroke je pripravljal njegov osebni kuhar, ki ga je spremljal tudi na vseh potovanjih. Menda najdražji prostor v vsej vili je bila razkošno velika kopalnica v Titovem apartmaju, obložena z dragocenim modrim brazilskim marmorjem.

Kopalnica iz modrega marmorja

Titov zadnji obisk v Igalu je bil 15. aprila 1979, ko so se ob 7.15 močno zatresla tla. Med potresom je ostal hladnokrvno miren. Že uro in pol kasneje pa si je z voznikom in varnostnikom ogledal škodo, ki je nastala na črnogorski rivieri, ter obiskal močno poškodovano ladjedelnico. Kljub nasprotovanju varnostnih služb je noč preživel v šotoru pred svojo vilo, ki je utrpela kar nekaj poškodb. Šele popoldne naslednji dan je z dubrovniškega letališča odletel v Beograd in od tam pozval vse republike, naj pomagajo Črni gori, močno prizadeti v potresu.

Po Titovi smrti leta 1980 je bila vila dolgo časa zaprta za javnost. Od leta 2000 jo je imela v zakupu turistična agencija, ki jo je oddajala bogatim ruskim turistom, od leta 2014 pa deluje kot muzej. Ker nekateri prostori niso v najboljšem stanju, je za obiskovalce odprta le približno tretjina vile.

Besedilo in fotografiji: Maja Črepinšek


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media