Kako govorite z vnukom?

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

jun. '20

Marsikdo pove, da so bili zanj poleg staršev najpomembnejši ljudje njegovega otroštva stari starši. Vnuku so vzorniki in učitelji življenjske modrosti v vsakdanjih okoliščinah in tudi varen pristan, kjer je sprejet in ljubljen ne glede na vse.

Stari starši imajo kot vnukov »zunanji družinski obroč« zelo pomembno vlogo. Imajo privilegij, da vzgojne odločitve prepustijo otrokovim staršem, sami pa se lahko osredotočijo na sprejemanje otroka takega, kot je, kar otroku ustvari občutek, da ima v njih varen pristan, kjer je brezpogojno sprejet in ljubljen. Kar še zdaleč ni isto kot »dajati potuho«! Varen pristan vnuk potrebuje, da ohranja ali znova vzpostavi občutek notranjega miru, sprejetosti, čeprav ga je polomil ali čeprav se mu je zgodilo kaj, kar se mu zdi nerešljivo. Je mesto, kjer si opomore in dobi pogum, da se spopade z novimi življenjskimi izzivi. Kako bi vnuku ustvarili varen pristan?

Najprej premislite, kako se spominjate svojih starih staršev. Veliko ljudi na to odgovori, da se spominjajo njihove umirjenosti in občutka, da so jim pomembni, čeprav so bili majhni in »nepomembni«. Marsikdo se spominja, da sta imela babica ali dedek zanj vedno odprto toplo naročje, da sta mu pripravljala posebne jedi in sta mu znala prisluhniti in pokazati svetle strani, kadar so se nagrmadile težave.

Pozitiven odnos do sveta in izkušnja, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, sta del modrosti starih staršev, ki ju lahko podarimo vnuku. Odrasli se pozitivnega odnosa lahko naučimo z vajo, otrok pa se ga nauči predvsem z zgledom. Če ga prenašate na vnuka, mu podarjate veliko darilo. Kdor razmišlja pozitivno, se počuti bolje.

Kako vnuka učiti pozitivnosti?

Začnite pri tistem, kar rečete, ko ste z njim. Beseda je most, zato jih izbirajte modro. Naj bo vaš most trden, tudi kadar vodi čez hudourno reko. Majhni vnuki razumejo intonacijo bolje kot besede. Ker imajo kratko pozornost, dolge razlage in utemeljevanja tako ali tako ne poslušajo niti ne dojamejo. Večji vnuki pa se »izklopijo«, kadar zaslišijo kritične pripombe ali negativen govor. Ali pa tudi preidejo v neskončno pregovarjanje. Ali pa trmasto vztrajajo na svojih okopih.

Zato je najbolje, da se v vlogi starih staršev izmojstrimo v pozitivnem govoru, pozitivnih besedah in tonu, s katerim povemo vse, kar smo želeli, pri tem pa vnuka ne odvrnemo. Saj veste – na med se muhe lové, na sladke besede ljudje. Prvo pravilo pozitivnega govora je, da ne povzdignemo glasu. Govorimo mirno in prijazno, saj si tega od soljudi želimo vsi, tudi otroci. Vnuka o zaželenem vedenju prepričamo tako, da ga povabimo k sodelovanju, mu pokažemo popolno sprejemanje in mu omogočimo, da z nami dela z ramo ob rami. Takšen odnos v otroku porodi željo, da bi ohranil bližino in zaupanje, ki mu ga izkazujejo stari starši.

Besed, s katerimi vnuka privabimo in učimo pozitivnega vedenja, se je najbolje naučiti s povedmi, ki si jih pripravimo vnaprej. Naštejmo nekaj značilnih, ki jih uporabljamo v odnosu do otroka in bi jih lahko izboljšali:

Ko rečemo …

… bi bilo bolje reči:

Zdaj je pa zadosti!

Pridi sem, da te objamem.

Tišina!

Govoriva bolj po tiho.

Ne tolci (brcaj)!

Prosim, bodi bolj nežen.

Ne vpij!

Globoko vdihni, preštej do tri. Potem mi povej, kaj se je zgodilo.

Ne cmeri se!

To je pa bolelo./To je pa težko zate.

Nič ti ni!

Kako je s tabo?

To sploh ne boli!

Daj, da ti popiham koleno.

Pomiri se!

Sediva in popij kozarec vode.

Ne laži!

Kadar naredimo kaj narobe, je treba popraviti. Kako bi to lahko naredil?

Kot ste opazili, je pozitiven govor hkrati govor ljubezni. In prav stari starši lahko vnuku dajejo umirjeno, stabilno ljubezen, ki so jo oplemenitile izkušnje z lastnimi otroki. Izkušnje so prednost starih staršev! Pogled nazaj nam namreč pomaga ločiti pomembno od manj pomembnega tudi pri vzgoji otrok. Z leti bolj jasno vidimo, da so sprotne vzgojne težave pogosto manj strašne, kot se zdi. In da otroci prehajajo skozi različne faze, navsezadnje pa marsikatero težavno obdobje preprosto prerasejo. Kar ostane, pa je odnos, ki smo ga zgradili – tudi s pravimi besedami.

Maja Črepinšek


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media