Hvala, ker ste!
Veter ziba mačice,
mačice na veji,
kmalu bo pomlad prišla,
dol po sončni preji. Feri Lainšček
Tokrat pomlad prehiteva. Ker je bil februar pretopel, so mačice že odcvetele. Včasih smo za 8. marec komaj našli prve zvončke, letos jih je bilo polno že sredi februarja. Z njimi smo otroci razveselili mamice in babice za dan žena. Morda bodo namesto njih nabrali trobentice in vijolice. Šopki, ki jih podarijo drobne ročice, so najlepši in njihovi objemi najtoplejši.
Mama je ena sama, za vse življenje, je zapisal Tone Pavček. Tudi ko smo starejši, so spomini na mamo na posebnem mestu in z nami bodo do konca. Veliko ljudi jo takrat, ko jim je hudo ali so bolni, kličejo na pomoč, ne glede na to, koliko let štejejo. Mama je nesebična ljubezen, je zavetje in dom. Včasih je bilo življenje težje kot danes, toda matere so znale iz še tako skromnih sestavin pričarati okusne jedi. Posebej so se rade potrudile za otroke. V Beli krajini so ob peki kruha spekle še preprosto pogačo, da so se otroci lahko čim prej najedli.
Tisti, ki so bili rojeni pred drugo svetovno vojno, med vojno in takoj po njej in so skusili lakoto, tega niso nikoli pozabili. Ko je bilo hrane dovolj, so še posebej za praznike in ob zaključku večjih del poskrbeli, da so bile mize polne – zato, da ne bi nikoli več občutili pomanjkanja. Spomnim se pokojne stare mame, ki je nisi mogel presenetiti, da ne bi imela česa za malico. In vedno je bila zelo radodarna, ponujala je še za s sabo.
Danes je vsega v izobilju, tudi že pripravljene hrane, le pogrejemo jo in pojemo, a maminih dobrot ne bo nikoli prekašala, tudi zato, ker jih je pripravljala z ljubeznijo.
Ta mesec sta kar dva ženska praznika, dan žena in materinski dan. Spomnimo se vseh babic, mater in žena, ki vsak dan polepšajo ta svet. Hvala, ker ste!
