INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralka navaja, da je pred tremi leti od zavoda prejela negativno odločbo, da nima pravice do invalidnine za 60-odstotno telesno okvaro, ki je bila posledica bolezni. Zdaj pa je zasledila, da bi lahko dobila invalidnino, in jo zanima, ali je to res.

V primerjavi z zakonom, veljavnem do konca leta 2012, določba zakona, ki je veljala od 1. januarja 2013 do 6. avgusta 2021, ni več vsebovala pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. V tem obdobju so zavarovanci lahko pridobili le pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je bila posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, kar je bil tudi razlog, da je bralka prejela negativno odločbo o invalidnini.

Iz letnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je razvidno, da je bilo v letu 2020 vseh uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja povprečno 624.735. V primerjavi z letom 2019 to pomeni za 4.276 oziroma 0,7 odstotka več. V decembru 2020 pa je bilo uživalcev 623.850, kar je za 1.060 oziroma 0,2 odstotka več kot v decembru 2019. Gre za najnižjo stopnjo rasti v zadnjih tridesetih letih. Enaka je bila le še v letu 2017. To je spodbuden podatek, ki kaže, da je treba sistem prilagajati spremenjenim družbeno-ekonomskim odnosom in demografskim spremembam v družbi.

DELOVNOPRAVNI STATUS ZAPORNIKA

Bralec odhaja na nekajmesečno prestajanje zaporne kazni, zato sprašuje, kakšen bo v tem času njegov delovnopravni status.

Če bo zaporna kazen trajala šest mesecev ali manj, potem pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, zato ne pride v poštev prenehanje delovnega razmerja, ampak suspenz pogodbe o zaposlitvi skladno s 53. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Med suspenzom mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno povezane z opravljanjem dela. Delodajalec bo izdal sklep o suspenzu in delavca na tej podlagi tudi odjavil iz zavarovanja. Delavec ima pravico in dolžnost vrniti se na delo najkasneje v roku petih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe, in če se vrne pravočasno, se delovno razmerje nemoteno nadaljuje.

ZDUS

Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še naprej podpira predsednika Janeza Sušnika. Tako je na seji, ki je potekala 19. avgusta, sklenilo vseh 13 predstavnikov pokrajinskih zvez in tako zavrnilo poziv k odstopu, ki ga je v javnem pismu zahtevalo nekaj nekdanjih funkcionarjev Zdusa.

Na novinarski konferenci po seji je Janez Sušnik povedal, da mu je upravni odbor že pred dvema mesecema, ko so razpravljali o podobnem pozivu, zagotovil stoodstotno podporo. Poziv k odstopu je kategorično zavrnil, saj da je edini organ, ki lahko izglasuje njegovo nezaupnico, zbor članov. Dodal je še, da ta poziv razume kot poskus političnega prevzema zveze, saj je pričakovati, da bo po končanem predsedovanju Slovenije Evropski uniji prišlo do usklajenih akcij za zrušitev aktualne vlade, drugo leto pa je že volilno leto.

DEDOVANJE MED SOROJENCI

Bralka pričakuje, da bo dedovala skupaj s sestro in bratom. Pogovarjali so se, da bi si hišo razdelili tako, da bi vsak dobil eno tretjino, oziroma bi se dogovorili, da vsak lahko uporablja vse, če pa to ne bo šlo, pa bi kasneje hišo prodali in si razdelili kupnino. Zanima jo, ali je tak dogovor mogoče skleniti na zapuščinski obravnavi ali pa morajo glede tega k notarju.

V okviru zapuščinskega postopka je mogoče skleniti tako imenovani dedni dogovor. Sodelovanje notarja ni potrebno, ker se dedni dogovor sklene na sodišču.

SMISEL ŽIVLJENJA

 Z naročnico sva se med terapijo dotaknili tudi vprašanja, ki jo zadnje čase muči. Na poklicnem področju ni dosegla takšnega uspeha kot nekateri posamezniki, s katerimi se primerja, in očita si, da je pomemben del svojega življenja zanemarila in se ni dovolj potrudila. Zdaj, ko je upokojena, pa je že prepozno, zaradi česar je zagrenjena.

Za njenim obžalovanjem za zamujenim je skrita jeza in ogorčenje nad sabo, ker ni bila dovolj zagnana, delavna, vztrajna in ambiciozna. Slikarka, ki se ni znala odločiti, katera je temeljna usmeritev v njenem ustvarjanju, je begala iz enega načina v drugega, nikjer pa zares izpopolnila in poenotila svojega dela. Ko pogleda na svojo preteklo življenjsko pot, ugotavlja, da ne bo za seboj pustila nobene pomembne sledi. Določa jo samo povprečno in dokaj nepomembno življenje v anonimnosti. Pa je to res tako?

POGOJI ZA POTOVANJE NA HRVAŠKO

Bralko zanima, pod katerimi zdravstvenimi pogoji, povezanimi z epidemijo covida-19, lahko potujemo na Hrvaško. Z možem namreč načrtujeta pot v juliju, oba sta bila že cepljena, ona s cepivom Pfizer, mož pa z AstraZeneco. Zanimajo jo pogoji tako za izstop iz Slovenije kot za vstop nazaj v Slovenijo.

Najnovejši pogoji, ki veljajo, so naslednji: Hrvaška od potnikov iz Slovenije zahteva negativni hitri test, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa (dovolj je natisnjeno potrdilo iz sistema zVEM – za prijavo potrebujete digitalno potrdilo), ali negativni hitri PCR-test, ki ni starejši od 72 ur (prej 48 ur) od odvzema brisa, ali potrdilo o prebolelosti ali pozitivnem covid testu, ki je starejše od 11 dni in ne več kot 180 dni, ali potrdilo o prebolelosti ali pozitivnem covid testu in da je oseba znotraj šestih mesecev bila cepljena z vsaj enim odmerkom katerega koli cepiva, se ji izjema vstopa brez negativnega testa ali karantene podaljša za 180 dni od datuma cepljenja, ali potrdilo o polnem cepljenju po pravilih proizvajalca (dovolj je tudi cepilni kartonček, še bolje pa je imeti potrdilo iz sistema zVEM).

PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralka navaja, da je bila njena sestra operirana zaradi malignega tumorja, ko je bila stara šest let. Kljub takratnemu težkemu zdravstvenemu stanju in kasnejšim posledicam je redno zaposlena že od leta 1989 naprej. Zanima jo, ali se bo njena sestra zaradi prebolele bolezni lahko prej starostno upokojila in ali bo upravičena do zagotovljene pokojnine, ki zdaj znaša 620 evrov.

Zakon določa, da se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leta dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona (zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralec je v podjetju zaposlen 21 let in ta mesec se bo upokojil, zato ga zanima, ali bo upravičen do odpravnine v višini sedmih svojih bruto plač. Zanima ga tudi, koliko dopusta in regresa mu pripada. Ker je njegovo delo specifično, ga je delodajalec zaprosil, da tudi v odpovednem roku dela, neizkoriščen dopust pa mu je pripravljen plačati. Je tu kaj spornega?

Razmišljanje delavca glede odpravnine je vsekakor napačno. V odvisnosti od trajanja delovne dobe pri zadnjem delodajalcu po 108. členu ZDR-1 oziroma Zakona o delovnih razmerjih je namreč odpravnina določena takrat, ko delodajalec delavcu poda odpoved iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, medtem ko je za ugotovitev odpravnine ob upokojitvi bistven 132. člen istega zakona.