Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO
Bralka navaja, da so ji v času zaposlitve priznali III. kategorijo invalidnosti zaradi ginekološke operacije ter slabega sluha. Vse do upokojitve leta 2015 je prejemala nadomestilo zaradi manjše plače, ker je po nastanku invalidnosti opravljala drugo delo. V zadnjem času med ljudmi krožijo različne informacije, da so invalidi upravičeni do invalidskega dodatka, zato jo zanima, ali je upravičena do tega, saj prejema le zagotovljeno pokojnino v višini 620 evrov.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED POGODBE NOSEČNICI
Bralkina hči je v petem mesecu nosečnosti. V podjetju se obetajo reorganizacija in verjetno tudi odpovedi. Zanima jo, ali delodajalec zaradi poslovnih težav lahko odpusti tudi njo.
Iz prvega odstavka 115. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) izhaja, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust (materinski, očetovski in starševski) v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po izrabi tega dopusta. V praksi je ta dodatni mesec varstva pred odpovedjo že precej delodajalcev »spravil« v prekršek, ker so bili pri podaji odpovedi prehitri, saj so mislili, da je dodatni mesec varstva zagotovljen že z odpovednim rokom, ki začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi in je obvezen sestavni del tovrstne odpovedi. To seveda ne drži, in da bi se izognili nepotrebnim globam, še enkrat poudarjam, da v tem dodatnem mesecu po zaključku porodniškega dopusta delodajalec ne sme podati odpovedi, je pa v tem »čakalnem obdobju« smiselno, da se izkoristi še neizrabljeni dopust.
Pokojninski sistem dobro deluje, a bodo potrebne določene prilagoditve
Trinajstega in štirinajstega septembra je potekala že 4. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pa se je v primerjavi s prejšnjim letom odvijala v živo v Hotelu Slovenija v Portorožu. Vreme na slovenski obali je bilo v teh dneh še precej poletno, obarvano s pozitivno energijo. V takem duhu pa je potekala tudi sama konferenca, saj so predavatelji postregli s predstavitvami in podatki, ki kažejo, da je Slovenija javnofinančno stabilna, gospodarstvo in trg dela pa sta v dobri kondiciji. To pa so temeljni pogoji za stabilnost in dobro poslovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
-
Zdusove strani
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglarja Kralja naslovila poziv za čimprejšnjo ureditev financiranja storitve e-oskrbe. Na ta način bi pripomogli k temu, da bodo ljudje kakovostno in varno bivali doma.
V Sloveniji zaradi poškodb, ki so posledica padcev oseb, ki same živijo doma, nepravočasne pomoči ali pa sploh nobene pomoči na leto umre več kot 500 ljudi. Poleg tega starejši ob poškodbi na pomoč čakajo povprečno več kot 18 ur, kar je za sodobno in tehnološko napredno družbo nesprejemljivo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
ZAUPANJE V PRIHODNOST
Naročnici je po štiridesetih letih skupnega življenja nepričakovano umrl mož. Po dveh letih intenzivnega žalovanja se je njeno življenje počasi začelo umirjati, in ker je še relativno mlada, se boji, da bo ostala sama. Ni namreč vajena ednine, dvojina je bila zanjo nekaj samoumevnega. Pravi, da se počuti »brez kompasa«, kar jo straši in navdaja s tesnobo.
Občutek varnosti je osnovna človeška potreba. Odrasli ljudje se moramo sprijazniti z dejstvom, da sta varnost in prihodnost dva izključujoča se pojma. Prihodnost vseh nas je nepredvidljiva, razlikujemo pa se po stopnji čustvene zrelosti, kako se s tem spopadamo. Ali nas paralizira in prestraši ali pa relativno dobro prenašamo nepredvidljivo. Govorimo lahko o splošnem zaupanju v življenje, o optimizmu ali pesimizmu. Tisti z zmanjšano zmožnostjo prenašanja negotovosti življenja so preobremenjeni predvsem s skrbjo in negativnimi vidiki, kar stopnjuje tesnobo. Če smo pretežno negotovi in zaskrbljeni, moramo spremeniti okvire svojega razmišljanja in predvsem poiskati varnost znotraj sebe. Težko je, če ljudje večino svojega življenja varnost prelagajo v roke drugih. Ko zunanja opora izgine, se zruši skrbno sestavljena struktura, ki nam je pomagala živeti.
Vloge za dodatek za pomoč in postrežbo so pogosto nepopolne
O dodatku za pomoč in postrežbo, ki je samostojna pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razpravljal na septembrski seji z namenom, da prispeva k učinkovitejšemu uresničevanju te pravice, saj je bilo delo izvedenskih organov zavoda zaradi sprejetih ukrepov v zvezi z epidemijo covida-19 oteženo.
Invalidske komisije I. in II. stopnje namreč podajajo izvedenska mnenja tudi o potrebi po pomoči in postrežbi drugega. Iz analize, ki so jo pripravili izvedenci zavoda za obdobje zadnjih treh let, je razvidno, da se število izvedenskih mnenj o dodatku veča. V prvi polovici leta 2021 predstavlja že 42 odstotkov vseh izvedenskih mnenj na obeh stopnjah. Dodatek za pomoč in postrežbo prejema okrog 33.000 upravičencev. V zavodu ugotavljajo, da so vloge upravičencev pogosto izpolnjene površno in brez priložene ustrezne medicinske dokumentacije, kar podaljšuje čas trajanja postopkov.
-
Ozaveščanje o pomenu cepljenja
Pandemija covida-19 je povzročila eno največjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja, in cepljenje je v tem trenutku edino realno upanje, da se ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni. Zato je Nacionalni inštitut za javno zdravje skupaj z ministrstvom za zdravje in uradom vlade za komuniciranje oblikoval kampanjo promocije cepljenja proti covidu-19 s sloganom "Nalezimo se dobrih navad – cepimo se". Promociji se je pridružila tudi Zveza društev upokojencev Slovenije. Tako bodo ekipe društev upokojencev do 31. oktobra 2021 na promocijskih stojnicah ozaveščale o pomenu cepljenja proti covidu-19 med starejšimi prebivalci.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ALI BO CEPLJENJE OBVEZNO?
Bralko zanima, ali je mogoče, da država odredi obvezno cepljenje za vse. Sama sicer spada v rizično skupino (stara je 68 let), vendar ima tudi hude težave z alergijami, zato se še vedno ni cepila proti covidu-19. Ali jo država lahko prisili v to?
Bralkine skrbi so odveč, že zdaj veljavni zakon o nalezljivih boleznih namreč omogoča ugotavljanje utemeljenih razlogov za opustitev cepljenja. Ker osebam, pri katerih obstaja verjetnost, da bi zaradi cepljenja utrpele hude alergijske reakcije, tudi epidemiološka stroka odsvetuje cepljenje, je skoraj gotovo, da bi bila izvzeta iz režima obveznega cepljenja.
Spet priznana pravica do invalidnine za telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela
Novela ZPIZ-2J je v prehodno določbo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spet uvrstila pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Tako se vzpostavlja sistem pravice, kot je veljal že leta 1973 in vse do konca leta 2012.
Pravica do invalidnine (denarnega nadomestila) za telesno okvaro kot pravica iz obveznega zavarovanja je bila leta 1959 nova pravica v invalidskem zavarovanju, saj se je v podobni obliki, kot jo poznamo danes (torej kot neka vrsta odškodnine za prizadetost in težave, ki jih ima zavarovanec zaradi telesne okvare v zasebnem življenju, ne glede na to, ali ima telesna okvara vpliv na zavarovančevo delovno zmožnost), prvič pojavila v zveznem predpisu Zakona o invalidskem zavarovanju, ki se je uporabljal od 1. januarja 1959 do 31. decembra 1964.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
BOLEČINA POD REBRI
Triinosemdesetletna gospa ima že nekaj let občasno, zdaj pa stalno zelo motečo bolečino pod desnim rebrnim lokom. Včasih vzvalovi in nabrekne ter pritisne na rebra. Ves čas se počuti utrujeno in slabotno. Čeprav veliko je, se ne more zrediti. Sprašuje, ali je mogoče, da ima trakuljo. Doma imajo že vseskozi psa ali mačko.
Včasih smo ljudem, ki so zelo veliko jedli, vendar ostali suhi kot trlice, rekli, da imajo prav gotovo trakuljo. Danes pri njih iščemo predvsem bolezni ščitnice, rakave bolezni ali izgorelost. Trakuljavost danes ugotovimo pri največ desetih osebah letno. Pa vendar …
