REZERVNI SKLAD ZA GARAŽO

Bralka je lastnica stanovanja v eni stavbi in lastnica garaže v drugi stavbi. Do nedavnega ji za garažo ni bilo treba plačevati v rezervni sklad, nato pa se je to spremenilo. Bralko zanima, ali je dolžna plačevati v rezervni sklad in kako se to sploh določi. Pri tem pojasnjuje, da do svoje garaže pristopa po posebnem koridorju v podzemnem nivoju, tako da sploh ne uporablja drugih prostorov tega bloka.

Odgovor na bralkino vprašanje je odvisen od več dejavnikov. Prvi dejavnik je starost stavbe, drugi dejavnik pa, kakšen je sklep večine etažnih lastnikov glede načrta vzdrževanja in rezervnega sklada. Le dejstvo, da bralka do garaže dostopa po podzemnem hodniku, tako da ne uporablja stanovanjskega dela stavbe, pri tem ni pravno relevantno, ker je obveznost plačila v rezervni sklad vezana na lastništvo etažnega dela, torej ne na uporabo stavbe kot celote.

LIMFEDEM 

Bralka ima težave zaradi enostranskega limfedema, ki je verjetno povezan s kroničnim venskim popuščanjem. Svetovali so ji povijanje z elastičnim povojem in zdravilo Detralex. Poleti zaradi vročine povoje težko prenaša. Oteklina je zato obsežnejša, trša in čez noč ne splahni. Zanima jo, ali obstajajo povoji, ki so lahko nameščeni več dni, in kakšno novejše zdravljenje njenih težav. 

Limfedem nastane zaradi čezmernega kopičenja vode, elektrolitov, beljakovin in še nekaterih drugih snovi med celicami tkiva, navadno v spodnjih udih. Limfne poti jih zaradi različnih vzrokov ne morejo odstraniti in odplaviti v krvni obtok. Vzrok so lahko prirojene motnje in najrazličnejše bolezni, ki ovirajo odtok limfe (poškodbe, vnetja, rakava obolenja) ali preveč obremenijo limfni sistem (kronično vensko popuščanje, bolezni jeter, ledvic). Limfedem se kaže kot oteklina, ki je sprva mehka in čez noč izgine.

Zdusove strani

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) podpira predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada sprejela 17. junija, in to predvsem zaradi dejstva, da gre za začasen zakon ter da bodo ljudje, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti, to vendarle dobili. Imajo pa glede vsebine kar nekaj kritičnih pripomb, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Zakon prinaša nekatere novosti in rešitve, ki jih dosedanji osnutki niso vsebovali. Predvsem je novo to, da vlada predlaga, da bi zakon veljal le za obdobje od 2022 do 2025, nakar bi bil sprejet nov sistemski zakon. Novo je tudi to, da po predlogu zakona ne bi šlo za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot vejo socialnega zavarovanja, ampak za področje, ki bi ga urejala in vodila država oziroma njeni organi.

OBŽALOVANJE

60-letni naročnik je prišel na pogovor zaradi neprijetnih občutkov, ki ga prevevajo v zadnjem času. Predvsem mu je žal za nekatere odločitve v življenju, ki jih je sprejel. Na primer, da je ostal v zakonu z ženo, ki je ves čas nezadovoljna, kar se z leti samo stopnjuje. Zaradi otrok je potrpel. Danes bi naredil povsem drugače.

Kaj ljudje najpogosteje obžalujejo? Nekateri obžalujejo, da so svoje življenje usmerili pod pritiskom staršev, drugi, da so izbrali poklic zaradi možnosti dobrega zaslužka, ne pa zato, ker bi si to res želeli delati, tretji, da so izbrali napačnega partnerja, četrti, da niso več tvegali in so ostajali v varnem in poznanem okolju. Kolikor je ljudi, toliko je možnosti obžalovanj. V bistvu jih lahko razdelimo tako, da obžalujemo tisto, kar smo naredili, ali tisto, česar nismo naredili.

Junija je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ponovno razpravljal o usklajevanju pokojnin, čeprav je ta tematika prisotna na skoraj vsaki seji. Ne gre prezreti, da ZPIZ-2 med naloge sveta na prvo mesto uvršča prav spremljanje gmotnega položaja upokojencev in delovnih invalidov. Usklajevanje pokojnin, katerega poslanstvo je ohranjanje vrednosti pokojnin, pa bistveno vpliva na gmotni položaj uživalcev pokojnin. Enako seveda velja za prejemke delovnih invalidov. To so tako upokojenci kot delovni invalidi krepko občutili na svojih plečih v preteklem obdobju, ki ga je zaznamovala gospodarska in finančna kriza. Sprejeti so bili krizni ukrepi s posledicami na sistemu usklajevanja pokojnin, tako da se pokojnine v obdobju od leta 2010 do 2015 niso usklajevale po sistemskem zakonu ZPIZ-1 in ZPIZ-2.

Od sredine junija na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ponovno sprejemajo stranke, praviloma ob predhodnem naročanju preko enotnega klicnega centra (EKC) in ob upoštevanju preventivnih zaščitnih ukrepov (obvezno nošenje mask, spoštovanje varnostne razdalje, razkuževanje rok, ipd.). Nenaročene stranke sprejmejo v primerih, ko je to zaradi vodenja postopkov in uveljavljanja pravic stranke nujno potrebno.

Telefonske številke EKC za informacije:

DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Bralko zanima, kaj sploh krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj je mesečni strošek 35 evrov namreč za marsikoga, še posebej za upokojence, velik strošek. Zanima jo še, ali lahko to zavarovanje prekine. 

Hvala za vprašanje, ki zanima marsikoga. Domnevam, da je bralka seznanjena s tem, da je zdravstveno zavarovanje v Sloveniji sestavljeno iz dveh delov – iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja smo vključeni vsi državljani, vendar pa nam obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vseh zdravstvenih storitev v celoti, zato je nekatere treba doplačati. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je prostovoljno, kar pomeni, da ga lahko prekinemo, a šele po poteku enega leta od sklenjenega zavarovanja in s trimesečnim odpovednim rokom.         

PONOVNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Bralec navaja, da mu je bila lansko leto starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa odmerjena v višini 58,5 odstotka pokojninske osnove, kar se mu zdi krivično, glede na to, da se zdaj odstotek odmere pokojnine za moške vsako leto zvišuje. Zanima ga, ali bi bil upravičen do nove odmere pokojnine po višjem odmernem odstotku, če bi se ponovno zaposlil.

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z veljavnostjo od 1. januarja 2020 naprej je prinesla pomembne spremembe tudi pri ponovni vključitvi upokojencev v obvezno zavarovanje.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v primerjavi z zakonom (ZPIZ-1), veljavnim pred njim, invalidnine za telesno okvaro ne uvršča več med pravice, zagotovljene z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Invalidnina je bila po ZPIZ-1 in predpisih, veljavnih pred njim, ki so urejali pokojninsko in invalidsko zavarovanje, denarno nadomestilo. Do takega prejemka je bil upravičen zavarovanec s telesno okvaro, nastalo praviloma med zavarovanjem, če je izpolnjeval predpisane pogoje, določene v zakonu.