Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRAVICA DO URGENCE IN SAMOPLAČNIŠTVO
Bralka sprašuje, kdaj ima pacient pravico obiskati urgenco, da ga zaradi »nenujnega« stanja ne bi zavrnili, oziroma v katerih primerih mora obisk na urgenci plačati.
Urgenca oziroma splošna nujna medicinska pomoč je namenjena zdravstveni oziroma medicinski oskrbi, ki jo zdravnik oziroma zdravstveno osebje izvede pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe nujno zdravstveno ogrožena. Urgenco potrebujejo tudi osebe, katerih zdravstveno stanje se je nenadno in zelo hitro poslabšalo, kar je privedlo do življenjske ogroženosti. Obisk urgence oziroma nujne medicinske pomoči je torej »rezerviran« za res nujne primere.
Medicinsko izvedenstvo je potrebno prevetritve
Medicinsko izvedenstvo je pomembna panoga na področju medicine, ki žal še nima prave veljave, čeprav je zelo pomemben in največkrat kar odločujoč dejavnik pri pridobivanju pravic iz socialnih zavarovanj. Zavarovanci se z medicinskim izvedenstvom največkrat srečajo v postopkih, ko uveljavljajo svojo pravico do bolniške odsotnosti pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ali pred invalidskimi komisijami Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), upokojenci pa predvsem v postopkih za oceno potrebe po pomoči in postrežbi pri uveljavljanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
VDOVSKA POKOJNINA PO RAZVEZANEM ZAKONCU
Bralka navaja, da se je pred leti ločila, vendar je mož tudi po razvezi vse do smrti živel v hiši, torej v skupnem gospodinjstvu. Hči je do julija letos imela družinsko pokojnino, zato jo zanima, ali bi bila zdaj ona upravičena do vdovske ali dela vdovske pokojnine. Je namreč starostna upokojenka in tudi stara več kot 60 let.
Vdovsko pokojnino poleg vdove oziroma vdovca, seveda ob izpolnjevanju pogojev, pridobi tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti razvezanega zakonca. Glede na to, da je bralka uživalka starostne pokojnine in iz njenih navedb ne izhaja, da bi jo bil razvezani mož dolžan preživljati, se predpostavlja, da ji s sodbo ali sporazumom ni bila določena preživnina, ki bi jo morala uživati vse do njegove smrti. Bralka kot razvezana vdova bi lahko namreč le v tem primeru pridobila vdovsko pokojnino ali pa del vdovske pokojnine.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
NOVO ZDRAVILO ZA ATEROSKLEROZO
65-letna bralka se že več let zdravi zaradi motenj arterijske prekrvitve nog (PAB). Že večkrat so ji čistili žile, a ima še vedno bolečine pri hoji na razdalji med 150 in 200 m. Ima sladkorno bolezen, povišan krvni tlak in holesterole ter aterosklerotične spremembe na vratnem žilju. Prejema Aspirin, zdravila proti holesterolu, za zdravljenje sladkorne bolezni in urejanje krvnega tlaka. Redno hodi na preglede k angiologu. V tuji reviji je prebrala, da so v uporabi nova zdravila, s katerimi lahko bolezen učinkovito pozdravimo. Je na voljo tudi pri nas?
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
PRAVICA DO ODPRAVNINE IN NADOMESTILA
Bralec toži nad nevzdržnimi razmerami v podjetju, saj s plačami in prispevki ni tako, kot bi moralo biti. Nekateri mu svetujejo, naj da odpoved, saj da bo kljub temu upravičen do odpravnine in denarnega nadomestila na zavodu, drugi pa so mnenja, da mu ne pripada niti eno niti drugo.
Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko delavec poda kadar koli in brez navajanja razlogov, ki ga vodijo k temu dejanju, seveda pa je pri tem dolžan upoštevati odpovedni rok, kot je določen v pogodbi o zaposlitvi. V takem primeru delavec ni upravičen niti do odpravnine pri delodajalcu niti do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Do obeh navedenih pravic pod določenimi pogoji pa bi bil upravičen, če poda izredno odpoved, skladno z določbami 109. in 111. člena Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1.
Izplačila letošnjih letnih dodatkov
Julija letos je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) skladno z 69. a členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819) skupaj z zneskom pripadajoče pokojnine ali zneskom nadomestila iz invalidskega zavarovanja, določenim v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), večini upravičencev izplačal pripadajoče letne dodatke v višinah, določenih v ZIPRS1819. Tako kot v preteklem letu so bili tudi letos letni dodatki izplačani vsem upravičencem, določenim v ZPIZ-2. Tudi tokrat pa njihova višina ni bila določena po pravilih ZPIZ-2, temveč so bila izplačila takšna, kot jih je zahteval ZIPRS1819.
Drugačno usklajevanje dodatka za pomoč in postrežbo?
Državni zbor naj bi konec preteklega meseca (začetek seje je bil napovedan 23. septembra) obravnaval in po hitrem postopku sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG-C), ki naj bi določil nova pravila za usklajevanje teh prejemkov. Sprememba, če bo sprejeta, bo pomembna tudi za usklajevanje dodatka za pomoč in postrežbo. Po drugem odstavku 107. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se namreč ta prejemek usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Kaj je starizem in kako se z njim spopasti?
ZDUS
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) že več kot dobro desetletje izvaja globalno kampanjo ADA, katere akronim pomeni »starost zahteva dejanja«. S kampanjo se Zdus vključuje v globalno mrežo HelpAge International, prek katere smo v stiku s predstavniki organizacij starejših po vsem svetu.
HelpAge International ob dnevih, ki so pomembni za starejše, pripravlja dogodke ozaveščanja o problematikah, o katerih je prav, da spregovorimo tudi na nacionalni ravni, s ciljem, da prispevamo k boljši starosti vseh, tako tistih, ki ste starejši danes, kot tistih, ki boste starejši jutri. Pred mednarodnim dnevom starejših so se predstavniki Zdusa udeležili spletnega seminarja z naslovom »Kaj je starizem in kako se spopasti z njim?«. Izraz je leta 1969 vpeljal ameriški psihiater Robert Butler, ki je v intervjuju za Washington Post dejal, da se je nestrpnost do starejših pokazala v neki stanovanjski soseski, v kateri niso želeli sprejeti starejših revnih Afroameričanov.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
STANOVANJE KOT DARILO
Bralka bi rada nečakinji zapustila stanovanje. Zanima jo, kako lahko to stori in kolikšen davek bo morala nečakinja plačati.
Najprej se mora bralka odločiti, ali želi, da nečakinja že zdaj postane lastnica, ali pa želi, da postane lastnica po njeni smrti.
Če bralka napiše oporoko, bo nečakinja postala lastnica stanovanja z dnem bralkine smrti. Če pa skleneta darilno pogodbo, bo nečakinja praviloma postala lastnica stanovanja z dnem podpisa te pogodbe. Zato je smiselno, da se v isti pogodbi dogovori pravica preužitka v korist bralke in se vpiše v zemljiško knjigo, sicer bralka nima več pravnega naslova za prebivanje v stanovanju.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
POTRDITVE
Naša naročnica, s katero se srečujeva že nekaj časa, je potožila, da je osamljena. Je vdova, ima hčerko, ki je zaposlena in nima veliko časa zanjo, in vnuke, ki jih le redko vidi. Hči jo pokliče enkrat tedensko, vpraša, ali kaj potrebuje iz trgovine, prinese, če je treba, in odhiti naprej. Ob večjih praznikih jo povabi na kosilo, in to je vse. Pogreša več čustvene povezave, občutka, da je pomembna v družinskem življenju.
Ljudje smo socialna bitja in kot takšna nujno potrebujemo potrditve. Te so biološka nujnost in način, kako izkazujemo svojo zavest o obstoju drugih človeških bitij z dotikom, pogledom, kretnjami, mimiko, pohvalo, nasmehom. Lahko so pozitivne potrditve, ki vsebujejo besedno ali nebesedno sporočilo, da je druga oseba v redu, in spodbujajo življenje in rast, ali negativne, ki vsebujejo besedno ali nebesedno sporočilo, da druga oseba ni v redu, in zatirajo življenje in rast. Poleg tega jih delimo na brezpogojne, na primer izjava: »Rada sem v tvoji družbi!« ali »Kako lep nasmeh imaš!«, in pogojne, ki so vezane na vedenje drugega, na primer: »Rada te imam, če si prijazna z menoj!« ali »Pridem na obisk, če ne boš razlagala o svojih problemih!« Oboje so lahko pozitivne in negativne.
