SVETUJEJO VAM

SPREHODI POZIMI 

V uredništvo smo dobili vprašanje zakoncev, ki se vsak dan sprehajata. Zaradi težav z gibljivostjo in ravnotežjem pa se sprašujeta, kako naj njuni sprehodi ostanejo varni v zimskem času, ko so poti pogosto zasnežene in zaledenele.

Sneg, led in nizke temperature močno povečajo nevarnost zdrsov in padcev. Ti lahko povzročijo resne poškodbe, kot so zlomi kolkov, zapestij ali poškodbe glave, zato je preventiva izjemno pomembna. Kljub temu pa je redno gibanje na svežem zraku ključno za zdravje, ohranjanje gibljivosti, ravnotežja in telesne kondicije, zato je smiselno poskrbeti za varnost.

Svetujejo vam

DOPLAČEVANJE BIVANJA V DOMU

Bralec piše, da bo verjetno potreboval nastanitev v domu za starejše, vendar ga skrbi, kako bo plačeval oskrbo, saj ima majhno pokojnino. S sinom je v sporu in že dolgo nimata stikov. Zanima ga, ali je sin morda dolžan prispevati za njegovo preživljanje oziroma ali bo to storila občina.

Kako se bo razvil sistem dolgotrajne oskrbe, je težko napovedovati. Trenutno je največja težava ta, da je prostora v domovih za starejše bistveno manj, kot je zanimanja za sprejem. Če bo bralec sprejet v dom starejših, sta v prvi vrsti vir za plačilo njegova pokojnina in zavarovanje za primer dolgotrajne oskrbe. Nadalje pa je seveda zavezanec za plačilo tudi njegov sin. Zakon namreč določa, da mora polnoleten otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kolikor časa so starši dejansko preživljali njega. Zakon določa še, da polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.

IZPOLNITEV POGOJEV ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralka navaja, da je septembra 2025 dopolnila starost 59 let in ima 32 let pokojninske dobe. Zanima jo, kdaj se bo lahko najhitreje upokojila.

Na podlagi veljavnega zakona, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so v letošnjem in prihodnjem letu možni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri starosti 65 let in dopolnitvi najmanj 15 let zavarovalne dobe ali pri starosti 60 let in dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez dokupa. 

POVIŠANA VREDNOST KALIJA

Deset dni po pregledu v ambulanti za zdravljenje bolezni ledvic je bralka prejela izvid opravljenih preiskav. Delovanje ledvic je enako kot pred letom dni, ugotovili pa so povišano vrednost kalija v krvi (5,8 mmol/l). Svetovali so ji zamenjavo zdravila Diovan, s katerim ureja krvni tlak, z zdravilom Codiovan. Čez dva dni naj bi ponovno opravila pregled krvi. Zanima jo, ali je res potrebna tako hitra kontrola krvi. Ker se zaradi poledice boji hoje po cesti, bi težko prišla sama do laboratorija, svojce pa zelo nerada obremenjuje. 

PRAVICA DO NADOMESTILA

Bralec je v začetku leta zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dobil odpoved iz razloga nesposobnosti. Odpovedni rok se mu izteče sredi februarja. Čeprav že išče službo, se lahko zgodi, da se bo prijavil na zavodu za zaposlovanje. Zanima ga, do kolikšnega nadomestila bo upravičen in koliko časa bi ga lahko prejemal. Do upokojitve mu ob starosti 58 let in 36 letih pokojninske dobe manjkajo še štiri leta.  

Najprej vse pohvale bralcu, da si išče zaposlitev že v času odpovednega roka, in glede tega je dobro vedeti, da ima v takem primeru tudi ugodnosti zaradi iskanja nove zaposlitve, in sicer pravico do plačane odsotnosti z dela v obsegu dveh ur na teden. Prav tako pa mu mora delodajalec v času odpovednega roka omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela.

V lanskem letu je bila sprejeta novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki se je začela uporabljati 1. januarja 2026 in prinaša kar nekaj ugodnosti, ki pomenijo višje prejemke za že upokojene in za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Zavod je že januarja izvedel akontativni preračun pokojnin za upravičence do zagotovljene pokojnine in prejemnike najnižjega zneska invalidske pokojnine ter prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki se jim nadomestila odmerjajo ob upoštevanju zneska zagotovljene pokojnine ali najnižjega zneska invalidske pokojnine. Preračun je akontativne narave, saj zavod še ne razpolaga z vsemi podatki, da bi lahko že izvedel dokončno odmero (na primer z odstotkom uskladitve pokojnin). Ker gre za prejemnike nizkih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, je zavod že naredil preračun za izplačilo višjih zneskov, da se tem osebam čim prej zagotovi boljše gmotno stanje, kasneje pa vzpostavi dokončna višina prejemka ter zagotovi poračun za nazaj.

Z novembrsko uveljavitvijo zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše so bili ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe vzpostavljeni začasni ukrepi za zagotovitev hitrejšega prehoda stanovalcev med upravičence do dolgotrajne oskrbe.

Omenjeni zakon je predpisal postopke prevedbe za stanovalce, ki so bili lani na 30. november nastanjeni v domovih za starejše in so bili hkrati prejemniki dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) ter so do 30. novembra podali soglasje za prevedbo pravice v sistem dolgotrajne oskrbe. Prevedbe potekajo v domovih za starejše in na Centru za socialno delo Ljubljana, ki je vstopna točka za pravice iz dolgotrajne oskrbe. Zavod je od vstopne točke v začetku lanskega decembra prejel podatke za 11.079 oseb, ki jim je bilo začasno ustavljeno izplačevanje DPP od 1. decembra 2025 naprej. V začetku letošnjega januarja pa je prejel podatke še za 864 oseb, ki jim je bilo izplačevanje DPP začasno ustavljeno od 1. januarja 2026 naprej. V skladu z zakonom se bodo že izplačani zneski prejemka poračunali od 1. decembra 2025 naprej.

Svetujejo vam

TRAVMA

Psihiater dr. Bessel van der Kolk je leta 2014 objavil knjigo z naslovom Telo si vse zapomni. Njegova teza je taka: bistveno delo možganov po travmatičnem dogodku je, da hud stres potlačijo, na primer s pozabo ali samoobtoževanjem. Toda telo ne pozabi, ampak izrazi travmo s fiziološkimi spremembami, spremeni se sistem možganov, povečajo se stresni hormoni, stres se shrani v mišicah in ne izgine. 

SVETUJEJO VAM

OSKBRA STARŠEV

Na robu izčrpanosti se je na nas obrnila bralka, ki vsakodnevno skrbi za svoja mamo in očeta, saj potrebujeta pomoč druge osebe ves dan. Vsako jutro pred službo ju obišče in jima pripravi zajtrk, po službi teče k njima, kjer ostane do večera, in se nato vsa izčrpana vrne domov k svoji družini. Prosi za nasvet, kako bi si olajšala njuno oskrbo. 

Skrb za starejšega družinskega člana je čustveno bogata, a hkrati fizično in psihično zahtevna naloga. Mnogo svojcev si ne prizna, da so utrujeni, ker želijo narediti še malo več. A dolgotrajna izčrpanost vodi v izgorelost, ki jo je veliko težje zdraviti kot preprečiti. Zato je ključnega pomena, da si pravočasno poiščete podporo in razbremenitev. Koristno je, da se v družini dogovorite o jasni razporeditvi in razdelitvi nalog med drugimi družinskimi člani – kdo bo pomagal pri nakupih, kdo pri prevozih, kdo bo prevzel klice zdravnika ali...