VEČURNO POTOVANJE Z LETALOM

75-letna bralka se odpravlja na potovanje, ki je vezano na več kot deseturno neprekinjeno vožnjo z letalom. Z letalom je potovala že večkrat, tako da nima strahu ali predsodkov. Prijateljica ji je svetovala, naj si priskrbi injekcije proti strjevanju krvi, da ne bi prišlo do tromboze v nogah. Sprašuje, ali je to res potrebno po 65. letu starosti. Je zdrava in nima kroničnih bolezni. 

Dolgotrajna vožnja z letalom (več kot štiri ure) je lahko povezana z nastankom strdka v globokih venah nog (venska tromboza) in pljučno embolijo, torej zapletom, ki se ga najbolj bojimo. K sreči je trombembolija redka. V splošni populaciji je letno tveganje okoli 1,6 osebe na 1000 prebivalcev. Pri dolgem potovanju z letalom se tveganje podvoji. Dodatni dejavniki za nastanek so starost, slaba gibljivost, debelost, genetske motnje pri strjevanju krvi, jemanje kontracepcijskih tablet, nosečnost, rakava obolenja, pred kratkim izveden operativni poseg, predhodna venska tromboza. Večina tistih z zelo visokim tveganjem ima že pred poletom ustrezna zdravila.

KONKURENČNA KLAVZULA

Bralcu se obeta nova zaposlitev. Novi delodajalec mu je že predstavil bistvene značilnosti delovnega procesa, omenil pa je tudi, da za zaposlene velja konkurenčna klavzula. Zanima ga, kakšne so njene osnovne značilnosti.

V primerjavi s konkurenčno dejavnostjo, ki je zakonska prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti in velja med trajanjem delovnega razmerja, je konkurenčna klavzula pogodbena klavzula in torej materija, ki je lahko dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi in velja za obdobje po prenehanju zaposlitve.

RAZPOLAGANJE S POKOJNINSKIMI PREJEMKI

Bralka navaja, da je njena mama že dalj časa oskrbovanka doma upokojencev. Pred približno letom dni jo je zaradi slabega zdravstvenega stanja pisno pooblastila za razpolaganje z njenimi pokojninskimi prejemki, ki so se skoraj v celoti porabili za stroške oskrbe in določene dodatne storitve. Zdaj, ko se mama bistveno bolje počuti, bi želela spet sama razpolagati s svojimi prejemki. Zanima jo, ali je to mogoče, in če je, kakšen je postopek.

Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega ne podedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Glede na to, da je pokojnina osebna pravica upravičenca, lahko z njo razpolaga samo upravičenec sam. Le upravičenec lahko poda zahtevo, da se pokojnina nakazuje drugi osebi, in sicer na podlagi pisnega pooblastila. Če je poslovno sposoben, lahko kot tak razpolaga s svojimi pokojninskimi prejemki tudi tako, da pooblasti fizično ali pravno osebo za prejemanje kot tudi za razpolaganje z njegovimi prejemki. Tako dano pooblastilo pa lahko kadar koli prekliče ali ga spremeni. S kasneje danim pooblastilom se prejšnje avtomatično prekliče.

OSKRBA V POLETNI VROČINI

V strahu pred prvim vročinskim valom se je na nas obrnila bralka, ki sprašuje, kako naj svoji mami, ki je zaradi možganskega tumorja ves čas vezana na posteljo, zagotovi kar se da kakovostno življenje. Zaradi motnje govora ji težko pove, kako poletna vročina vpliva na njeno počutje.

V poletni vročini je treba posebno skrb nameniti starejšim ljudem, saj so le-ti dovzetnejši za dehidracijo, poslabšajo se jim lahko tudi druga bolezenska stanja, posamezniki z nevrološkimi boleznimi pa imajo še večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Običajno imajo oslabljen občutek za žejo, zato jim je treba zagotoviti zadostne količine tekočin. Te naj bo od 1,5 do dva litra dnevno, pri čemer je treba upoštevati omejitve pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Mami večkrat dnevno ponudite vodo ali pa nesladkan čaj, ki naj bo ohlajen na sobno temperaturo. Odsvetujem pa zelo mrzle ali gazirane pijače, enako tudi alkohol.

DOBRO JE VEDETI

DEL HIŠE JE NA SOSEDNJEM ZEMLJIŠČU

Bralka je skupaj z možem pred skoraj petdesetimi leti zgradila hišo, zanjo je pridobila vsa potrebna dovoljenja. Pred nekaj leti pa je ugotovila, da je hiša dejansko postavljena tako, da del sega na sosednje zemljišče. To je v solasti več oseb, ki za to dejstvo niso vedele, saj tega zemljišča niti ne uporabljajo. Zdaj pa so nekateri izrazili zahtevo, da naj odkupi ta del zemljišča za precejšnjo ceno, ali pa bodo zahtevali, da odstrani hišo. Bralko skrbi, kaj lahko naredi. 

 SVETUJEJO VAM

OBVLADOVANJE JEZE 

Jeza je običajno čustvo, prav takšno, kot sta žalost ali veselje. Vendar pa lahko stopnja jeze prestopi prag zdravega, učinkovitega izražanja in izgubimo nadzor nad samoobvladovanjem. To pa vodi v različne težave, a ne samo s samim seboj, ampak tudi v konflikte z družino in drugimi ljudmi.

Izražanje jeze na negativen način se kaže z napadalnim vedenjem, to pa je že stopnja, ko se ne moremo obvladovati in nas lahko tako vedenje privede do najrazličnejših težav. Ovira našo sposobnost razmišljanja in razsodnost. Če jezo dalj časa tlačimo v sebi, se to lahko kaže v motnjah prehranjevanja, samopoškodovanju, zasvojenosti z drogami ali alkoholom. Ljudje, ki težko govorijo o tem, kaj čutijo, kako se počutijo in ali so v preteklosti doživeli travmatični dogodek, pogosto obrnejo jezo navznoter. Ne glede na to, kam je to čustvo usmerjeno, je oboje nezdrav in negativen način izražanja. Vsakdo ima pravico, da izrazi svoje občutke, je obravnavan s spoštovanjem, sam odloča o sebi, dela napake, spreminja svoje mnenje, pove, ko česa ne razume. Vpraša, ali si kaj želi, zavrne odgovornost za težave drugih ljudi, reče ne brez občutka krivde. Povezuje se z drugimi ljudmi, ne da bi se pri tem čutil odvisnega od drugih ali iskal njihovo potrditev.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na junijski seji sprejel sklep o delitvi sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev in delovnih invalidov v letošnjem letu. Razpisana sredstva v višini 300.000 evrov se razdelijo štirim organizacijam upokojencev v višini 46.500 evrov in dvema invalidskima organizacijama v višini 45.000 evrov. Preostalih 208.500 evrov sredstev se razdeli med organizacije, ki se bodo prijavile na ponovni razpis in bodo izpolnjevale pogoje. Organizacijam upokojencev je namenjenih 177.225 evrov, invalidskim organizacijam pa 31.275 evrov.

HRANJENJE PO MOŽGANSKI KAPI

Na nas se je obrnila bralka. Njeno mamo je pred časom prizadela možganska kap, zaradi česar ima težave pri hranjenju, sedenju, držanju pribora in požiranju hrane.

Možganska kap lahko močno zaznamuje življenje posameznika in vpliva na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, na katere v času pred boleznijo načeloma niti ne pomislimo – kako se bomo zjutraj umili, držali zobno ščetko, se oblekli ali kako si bomo odrezali kos kruha. Izvajanje osnovnih dnevnih aktivnosti je zaradi možganske kapi pogosto oteženo. Ljudje se lahko soočajo s popolno ali delno ohromelostjo polovice telesa, izgubo senzorike, slabšo koordinacijo, lahko se pojavi neglect oziroma pomanjkanje zavedanja ali zanemarjanje prizadete polovice telesa, velikokrat pa se morajo ljudje po možganski kapi ponovno naučiti hranjenja in pitja.