Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijulij '26Zdravje Oskrba
KAKO PREPREČITI PRELEŽANINE?
Na nas se je obrnila bralka, ki doma skrbi za svojo nepokretno mamo. Ker mama večino dneva preživi v postelji, je v zadnjem času v predelu križa in pet opazila rdečino. Skrbi jo, da bi se razvile preležanine. Zanima jo, kako jih lahko prepreči in na katere znake mora biti še posebno pozorna.
Preležanine so poškodbe kože in podkožnega tkiva, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega pritiska na posamezne dele telesa. Najpogosteje se pojavijo pri ljudeh, ki večino časa preležijo ali presedijo v istem položaju in se ne morejo samostojno gibati. Običajno jih opazimo na križnici, petah, kolkih, gležnjih in komolcih.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetijulij '26Zdravje
DODAJANJE MAGNEZIJA
Bralka je zaradi dolgotrajnega zaprtja začela jemati magnezijev citrat v odmerku 375 mg. Po enem mesecu uživanja je bilo odvajanje blata lažje. Počutila se je dobro, manj je bila utrujena, tudi krči v nogah so izginili. Pred kratkim je prebrala, da jemanje magnezija lahko povzroča motnje ritma srca ali celo nenadno smrt. Zanima jo, ali je njegovo dodajanje res tako nevarno.
Magnezij (Mg) je eden izmed ključnih elektrolitov, ki omogoča sproščanje mišic, sodeluje pri prenosu živčnih impulzov, vzdrževanju srčnega utripa in krvnega tlaka, pomemben je pri tvorbi kosti, sodeluje pri tvorbi energije iz hrane … Priporočen dnevni vnos je okoli 300 do 400 mg (več pri fizični aktivnosti, potenju, stresu …), kar lahko zagotovimo z mešano prehrano (oreški, stročnice, zelena listnata zelenjava, polnozrnata moka). V telesu obstajajo zelo natančni mehanizmi, ki zagotavljajo, da tako pomembnih elektrolitov ni ne preveč ne premalo. V obeh primerih namreč nastanejo motnje, ki škodujejo delovanju različnih organskih sistemov. Pri previsoki vrednosti magnezija se lahko pojavijo slabost, bruhanje, driska, oslabelost mišic, neredno bitje srca, nizek krvni tlak. Pri nizki vrednosti so prisotni krči, utrujenost, mravljinčenje, prebavne motnje in neredno bitje srca.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijulij '26Pravni nasvet
ODPOVEDNI ROK JE PRAVICA IN OBVEZA
Bralec ima v pogodbi o zaposlitvi zapisano, da traja odpovedni rok 60 dni, če sam odpove pogodbo, in da je v primeru nespoštovanja tega roka dolžan plačati pogodbeno kazen v višini dveh svojih povprečnih bruto plač iz zadnjih treh mesecev. Zanima ga, ali je takšna klavzula sploh veljavna?
Pred leti so bila mnenja o dopustnosti takšne klavzule o pogodbeni kazni zaradi neupoštevanja odpovednega roka dokaj deljena. Med zagovorniki sem bil tudi sam, saj sem se v praksi srečeval s številnimi primeri, ko so delavci ne meneč se za odpovedni rok, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, zapustili delodajalca zelo na hitro, »z danes na jutri«.
Na pokojninska vprašanja odgovarjata svetovalca z Zpiza Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetijulij '26Pokojnine
VDOVSKA POKOJNINA
Upokojenka, ki je pravico do vdovske pokojnine pridobila pred letom 2025, sprašuje, ali se njen dvig, kot ga predvideva novela ZPIZ-2O, nanaša tako na novouveljavljene pravice kot tudi na obstoječe prejemnike. Zanima jo še, ali se višji odmerni odstotek (75 odstotkov) uporablja tudi za obstoječe prejemnike, kar pomeni za približno 7,1 odstotka višjo odmero vdovske pokojnine v primerjavi z letom 2025.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( ZPIZ-2O) se uporablja od 1. 1. 2026 dalje. Zakon je spremenil oziroma povišal odmerni odstotek za odmero vdovske pokojnine, in sicer na način, da se vdovske pokojnine, priznane v letu 2026, odmerijo v višini 75 odstotkov od osnove za odmero vdovske pokojnine (osnova je pokojnina, do katere je bil oziroma bi bil upravičen umrli zavarovanec na dan smrti), pokojnine priznane od 2027 dalje pa v višini 80 odstotkov osnove za odmero vdovske pokojnine.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetijulij '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
DOSMRTNO PREŽIVLJANJE
Kar nekaj bralcev je v telefonskem svetovanju zastavilo vprašanja v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Predvsem jih je zanimalo, kako zagotoviti, da se bo ta pogodba zares izvrševala, in kako ravnati, če temu ne bo tako, ter kaj sploh lahko zahtevajo v zameno za to, da nekomu dajo svoje stanovanje ali hišo. Preberite podrobnejša pojasnila.
Zakonske določbe so dokaj skope, vendar iz njih izhaja bistveno: S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Preživljavec torej ne bo postal lastnik hiše ali stanovanja z dnem podpisa pogodbe, pač pa šele po smrti tistega, ki ga preživlja. Vendar pa se hkrati preživljanec odpove svojim pravicam razpolaganja s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tako po sklenitvi te pogodbe ne sme nepremičnine prodati ali zastaviti niti kako drugače zmanjšati možnosti, da bo preživljavec po njegovi smrti v zameno za preživljanje dobil nepremično, ki je predmet pogodbe.
Priložnost za izmenjavo izkušenj in krepitev sodelovanja
Dobro je vedetijulij '26Pokojnine Aktualno
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je med 10. in 12. junijem gostil 16. srečanje direktorjev in ravnateljev pokojninskih zavodov na območju držav nekdanje Jugoslavije in Republike Avstrije. To je bilo že tretje, ki ga je gostil slovenski zavod, tokrat je potekalo v Mariboru. Poleg direktorjev in ravnateljev iz posameznih držav so se ga udeležili tudi strokovni sodelavci.
V uvodnem nagovoru sta generalni direktor Zpiza Marijan Papež in predstavnica resornega ministrstva Lidija Šubelj izpostavila problem demografije, s katerim se soočajo vse države, prav tako pa tudi nedavno sprejeto pokojninsko reformo v Sloveniji, kar je eden od korakov pri spopadanju s to kompleksno tematiko, ki sega širše kot le do oblikovanja politik na pokojninskem področju.
O ključnih vprašanjih starejših s predsednico države
Dobro je vedetijulij '26Starejši
VESTI IZ ZDUS
Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je sredi junija v Predsedniški palači sprejela predstavnike organizacij, združenih v Medgeneracijsko koalicijo Slovenije (MeKoS).
Zvezo društev upokojencev Slovenije sta na srečanju zastopali predsednica Zdenka Jan in generalna sekretarka Andreja Gorše Lotrič. Predsednici sta predstavili pogled starejše generacije na aktualne družbene izzive ter poudarili pomen aktivnega vključevanja starejših v procese odločanja na vseh ravneh. Posebej sta opozorili na potrebo po krepitvi medgeneracijskega dialoga, spoštovanju izkušenj starejših ter oblikovanju politik, ki bodo zagotavljale dostojno in varno staranje prebivalstva.
O poslovanju Sklada za spodbujanje zaposlovanja invalidov
Dobro je vedetijulij '26Pokojnine Aktualno
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 16. junija med drugim razpravljal o poročilu o poslovanju Sklada na področju spodbujanja zaposlovanja invalidov v letu 2025. Člani Sveta zavoda so pozitivno ocenili poslovanje Sklada, ki je že dolgo stabilen in si prizadeva odgovorno izpolnjevati svoje poslanstvo. To pa je spodbujanje razvoja zaposlovanja invalidov in ohranjanje delovnih mest za invalide.
Kako dosega ta cilj? Na eni strani opravlja nadzor nad izvajanjem kvotnega sistema, na drugi strani pa odloča o spodbudah za zaposlovanje invalidov. Kaj pomeni kvotni sistem? Kvota določa predpisan delež invalidov, ki jih zavezanec za kvoto mora zaposliti glede na celotno število pri njem zaposlenih delavcev. Določena je glede na registrirano področje glavne dejavnosti po SKD delodajalca in znaša od 2 do največ 6 odstotkov. Na podlagi podatkov iz uradnih evidenc o vseh zaposlenih in zaposlenih invalidih sklad izvaja mesečne obračune kvote in nadzira njeno izpolnjevanje. Zavezanec za kvoto jo lahko izpolni z zaposlovanjem invalidov ali z nadomestno izpolnitvijo kvote, če tega ne stori, pa je dolžan mesečno obračunavati in plačati prispevek za neizpolnjevanje kvote.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Dobro je vedetijulij '26Nasveti
Svetujejo vam
ŽALOVANJE PO SAMOMORU
Moj prijatelj si je pred kratkim vzel življenje. Za njim so ostali žalujoči mama, žena in trije sinovi, najmlajši ima deset let.
Po samomoru bližnjega se svojci znajdejo v vrtincu žalosti, šoka, jeze, krivde, nejevere in številnih vprašanj brez jasnih odgovorov. Vsi ti odzivi so običajen del žalovanja po tako travmatični izgubi. Vsakdo bo žaloval na svoj način in v svojem tempu.
Najprej je pomembno ustvariti prostor, kjer je dovoljeno govoriti o pokojnem, o dogodku in o občutkih. Molk pogosto povečuje osamljenost in stisko. Svojci naj si dovolijo izražati žalost, jok, jezo ali zmedenost brez medsebojnega obsojanja. Za sinove je pomembno ohranjanje občutka varnosti in vsakodnevne rutine. Redni obroki, šola, športne dejavnosti in druženje z vrstniki pomagajo vzpostavljati občutek stabilnosti. Hkrati naj imajo možnost govoriti o očetu, kadar to želijo, ter ohranjati spomine nanj skozi fotografije, zgodbe ali skupne...
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijunij '26Nasveti
SVETUJEJO VAM
OBLAČENJE IN SLAČENJE PO MOŽGANSKI KAPI
Bralka doma skrbi za moža po možganski kapi. Zaradi slabše gibljivosti in oslabelosti ene strani telesa potrebuje pomoč pri oblačenju in slačenju. Zanima jo, kako lahko možu pomaga, da bo to opravilo zanj manj naporno, ob tem pa opaža tudi, da mu pogosto zatekajo noge.
Oblačenje in slačenje nista le vsakodnevni opravili, ampak tudi priložnost za ohranjanje gibljivosti, samostojnosti in dobrega počutja. Z nekaj prilagoditvami lahko ta aktivnost postane lažja, varnejša in manj stresna za oba. Pomembno je, da si za vsako opravilo vzamete dovolj časa, ga izvajate mirno ter moža spodbujate, da sodeluje po svojih zmožnostih. Svetujem, da izberete udobna, mehka in dovolj široka oblačila, ki ne tiščijo ali ovirajo gibanja. Primernejša so oblačila z večjimi gumbi, zadrgami ali ježki, saj bo oblačenje precej lažje.
