Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
MOŽNOST ZDRAVLJENJA V TUJINI
Bralka opaža, da so se zaradi covida-19 čakalne dobe za specialistični pregled še povečale. Sama že več kot leto čaka na pregled kolka. Zanima jo, ali obstaja možnost, da bi jo napotili na pregled v tujino.
Možnosti obstajajo, in sicer ima bralka pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja oziroma do povračila stroškov teh storitev, če ji je bila v Sloveniji pri vpisu na čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. Znano je, da so čakalne dobe za pregled kolka izjemno dolge.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI IN ODMERA 40-ODSTOTNE STAROSTNE POKOJNINE
Bralka navaja, da je prejela negativno odločbo o izplačilu 40-odstotne starostne pokojnine, ker ne izpolnjuje pogoja starosti. To se ji ne zdi pravično, saj ima dopolnjenih že 40 let in pet mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja, stara pa je 59 let in mesec, poleg tega ima tudi enega otroka. Iz odločbe izhaja, da bo izpolnila pogoje pri starosti 59 let in šest mesecev, zato jo zanima, ali je ta izračun res pravilen. Poleg tega je tudi slišala, da se 40 odstotkov pokojnine ne odmeri od zagotovljene pokojnine, zato bi rada odgovor tudi glede tega.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ZAPOSLITEV ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS
Bralec je trenutno brezposeln. V kratkem se mu obeta zaposlitev za določen čas šestih mesecev, toda vsaj v začetku naj bi bil obseg zaposlitve le za deset ur na teden. Zanima ga, koliko dopusta in regresa bi mu pripadalo.
Tako veljavni zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) omogočata, da delodajalec in delavec, če obema tako ustreza, skleneta pogodbo o zaposlitvi z delovnim časom, ki ni le poln ali na primer polovičen, kot marsikdo zmotno razmišlja. Dopustne so številne vmesne variante – vse od ene ure do 40 ur na teden, torej tudi zaposlitev našega bralca za deset ur tedensko.
Kadar je polni delovni čas krajši od 40 ur na teden
Delovni čas je pomembno vprašanje v več pogledih, ima ekonomski in socialni pomen in med drugim vpliva na pravice iz obveznih socialnih zavarovanj.
Na podlagi evropske direktive o delovnem času morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi v skladu s potrebo po varovanju zdravja in varnosti delavcev zagotovijo, da povprečni delovni čas za vsako sedemdnevno obdobje, vključno z nadurami, ne presega 48 ur. Delovni čas naj omejijo z zakoni, podzakonskimi ali upravnimi akti ali kolektivnimi pogodbami ali sporazumi med socialnimi partnerji. Na tem temelju je v zdaj veljavnem zakonu o delovnih razmerjih določen polni delovni čas 40 ur in dovoljenih največ osem nadur na teden.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
KAKO SHUJŠATI
Petinsedemdesetletni bralki bodo zaradi obrabe kolena čez pol leta vstavili kolensko protezo. Ortoped ji je namignil, naj do tedaj shujša vsaj za deset kilogramov, ker bo tako okrevanje hitrejše. Zanima jo, kako naj shujša. Morda z uporabo tablet za hujšanje?
Hujšanje v starosti še zdaleč ni enostavno in varno, zato je toliko pomembnejše, da vseskozi vzdržujemo vsaj približno enako telesno maso. V starosti na presnovo vplivajo hormonske spremembe, manj se gibljemo, stiske in samoto preganjamo s hrano, zaradi slabših zob težje jemo … Starejšim nikakor ne priporočam jemanja pripravkov, ki obljubljajo čudeže v nekaj tednih. Odsvetujem tudi stradanje, razne ločevalne diete ali manj obrokov. Nobena izmed teh metod ni učinkovita.
Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc
PRODATI, ODDATI ALI PODARITI STANOVANJE
Bralec je lastnik stanovanja. Ima hčeri, ki živita drugje. Bralec sam skrbi zase, boji pa se, kako bo kril stroške, če bo oslabel in bo moral v dom starejših občanov. Stanovanja ne želi oddajati, raje bi ga prodal, iz kupnine pa bi kril stroške domskega varstva. Po drugi strani pa bi rad stanovanje zapustil hčerama, vsaki do 1/2. Vendar ga skrbi, kako bi v tem primeru plačeval stroške domske oskrbe.
Bralec je lastnik stanovanja. Hčeri sta očitno vsaj minimalno preskrbljeni, ker živita drugje. Glede na to bi bilo smiselno, da bralec predvsem razmisli, kaj bi on rad. Pri tem velja upoštevati, da ni dolžan izročiti stanovanja hčerama, pač pa je dedovanje namenjeno temu, da dediči prejmejo premoženje, ki ostane po smrti zapustnika. Če premoženje je, se to razdeli med dediče, če premoženja ni, pa ne.
Zadnja leta najde zaposlitev več invalidov
Iz poročila invalidskega sklada je razvidno, da narašča število zaposlitev invalidov, še vedno pa prejmejo malo vlog za povrnitev stroškov za prilagoditev delovnih mest. Čeprav je Svet Zpiza lani pred sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi opozoril, da predlagane rešitve niso primerne, je do sprejetja zakona vseeno prišlo, zdaj pa vsi deležniki po vrsti ugotavljajo, da je neizvedljiv. Na takšne težave so naleteli tudi pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se nanaša na dodatek za pomoč in postrežbo. Na junijski seji so obravnavali tudi dve noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer ZPIZ-2N, ki predvideva razširitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo tudi za slepe otroke, in ZPIZ-2O, kjer naj bi se spremenil način določanja pokojninske osnove in višine pokojnine za invalide, ko so zaradi invalidnosti delali krajši delovni čas.
O težavah upokojenih obrtnikov in malih podjetnikov
ZDUSOVE STRANI
Konec maja je na gradu Kromberk pri Novi Gorici potekala druga čezmejna konferenca zvez upokojenih obrtnikov in malih podjetnikov. Pripravili sta jo obrtniško-podjetniški upokojenski organizaciji Anap iz italijanske Gorice in Dupos, ki deluje na območju širše Goriške v Sloveniji. Konference so se udeležili predstavniki obeh organizacij in tudi predstavniki lokalnih skupnosti.
Ideja o konferenci se je porodila pred približno štirimi leti z namenom opozoriti pristojne državne organe na pereče socialne probleme in tudi širšo javnost na zavedanje družbene koristnosti delovanja obrtnikov ali podjetnikov v času njihove poslovne aktivnosti, kar bi nedvomno izboljšalo položaj vseh upokojencev. Upokojeni obrtniki in podjetniki so se strinjali, da se srečujejo s podobnimi težavami v obeh državah. Najbrž je enako na ravni celotne EU, vendar s kolegi iz drugih držav nimajo tesnejših stikov.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
MAMIN SIN
Z naročnico sva se pogovarjali o sinu in njegovem odnosu do nje. Vedno je bil pozoren in pripravljen ustreči, kadar koli je kaj potrebovala. V zadnjem letu pa je našel partnerico, s katero načrtuje zakonsko zvezo, in nenadoma odnos mama-sin ni več na prvem mestu, kar sogovornica zelo težko prenaša.
Ko otrok odraste, morajo starši prej ali slej sprejeti dejstvo, da so se okoliščine spremenile in bo treba sprejeti partnerja svojega otroka. S tem nastane pomembna sprememba v njihovem odnosu. Odrasli sin ali hčerka se zdaj znajde v dveh vlogah, po eni strani čuti navezanost na starše, po drugi strani pa na partnerja. V obeh primerih gre za ljubezen in naklonjenost, pojavlja pa se vprašanje, kateri od teh dveh odnosov je pomembnejši.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
KAKO REŠITI SPOR Z ZDRAVNICO
Bralka je bila nezadovoljna z obravnavo ene izmed zdravnic v Ljubljani. Spor z njo je poskušala rešiti po sporazumni poti, vendar na njene telefonske klice sploh ni odgovarjala. Ker se ji zdi tako početje nemoralno in tudi nepravilno, jo zanima, kakšne možnosti ji ponuja zakonodaja.
Zahtevki, ki jih pacienti vlagajo prek pravnih zastopnikov oziroma odvetnikov, so včasih učinkoviti, včasih pa tudi ne. To je odvisno od tega, ali obstaja ustrezna pravna podlaga za tak zahtevek, in tudi od strokovne podkovanosti kolegov pravnikov oziroma odvetnikov. Seveda pa taki zahtevki tudi nekaj stanejo.
