Prehrana 

Imam jih zelo rada. Ko jih začnem jesti, kar ne morem nehati. Na srečo so marelice kot nalašč za krepitev mladosti, ki ji čas že krade svežino. Za nas v zrelih letih, mar ne? Zato se kar zakopljite v košaro z marelicami in se jim prepustite ...

Dobesedni prevod latinskega imena Prunus armeniaca je armenska sliva in nakazuje na to, da marelice izvirajo iz Armenije, a je njihova prava domovina vendarle Kitajska. V naše kraje so jih zanesli Rimljani. Spadajo v družino rožnic (lat. Rosaceae) in so v sorodu z breskvami, hruškami, slivami in jabolki. Meso marelic je sočno, sladko in hkrati ravno dovolj zaznavno kiselkasto, da je prijetnega okusa.

Vsakdo tu in tam kolcne, če pa nas kolcanje spremlja pogosto in daljše obdobje, to ni samo zelo moteče, pač pa je lahko posledica bolezni, tudi hude. Če nam značilni »hik« nikakor ne da miru več kot 48 ur, je pametno obiskati zdravnika, ki nas bo po potrebi napotil na nadaljnje preglede.

Najpogosteje kolcajo dojenčki, saj se ob dojenju ali hranjenju po steklenički želodček raztegne, poleg tega pa običajno pogoltnejo še nekaj zraka. Velikokrat kolcajo tudi ljudje, ki uživajo veliko gaziranih pijač in alkohola. Kolcanje je posledica nenadnega hkratnega skrčenja trebušne prepone, medrebrnih in trebušnih mišic, pri čemer pride do hipnega vdora zraka v pljuča, ki mu sledi nagla zapora grla. Dogodek slišimo kot tipičen »hik«, ki nastane ob zapori grla, pojasnjuje Miha Zabret, dr. med., specialist otorinolaringolog s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.

Prihaja poletje in vsi že komaj čakamo na zasluženi počitniški oddih. Vedno pogosteje pa slišimo, da je dopust pogosto tudi priložnost za prepire z najbližjimi, nepričakovane izbruhe bolezni, poškodbe in vse tisto, čemur bi se najbolj želeli izogniti.

Med letom hitimo od zadolžitve do zadolžitve in smo pogosto napeti v pričakovanju želenega izida. Strah nas je tudi, da se dogodki ne bi odvijali po scenariju, kar bi posledično pomenilo še več dela, učenja, treninga ... Ker je napetost v našem telesu stalno prisotna, je pogosto več niti ne čutimo. Funkcioniramo in se trudimo zadostiti pričakovanjem drugih in želji, da nas bodo ugodni rezultati v službi, šoli ter na drugih področjih pripeljali do prijetnega občutka sproščenosti, izpolnjenosti in umirjenosti. Največkrat se to ne zgodi, saj se po opravljeni nalogi vedno najde še kaj, kar je treba postoriti, medtem ko se nam zadovoljitev potrebe po uspehu in učinkovitosti kar umika v prihodnost.

Nega in moda

Veliko vas že razmišlja o počitnicah na morju, ob jezeru ali bazenu in primernih oblačilih. Vzemite si dovolj časa zlasti za izbiro kopalk, ki vam res ustrezajo.

Spomnite se štirih učinkovitih pravil pri izbiri:

•Poiščite proizvajalca, katerega kopalke že nosite in ste z njimi zadovoljni.

•Upoštevajte značilnosti svoje postave (majhne ali močne prsi, širši boki ipd.) in jih skušajte čim bolj skriti oziroma poudariti. Pomerite različne modele, da se prepričate, kateri vam najbolj ustreza.

Rekreacija

Današnje pisanje naj zveni kot vabilo v naravo ljudem iz mestnih sredin. Z intenzivnejšim dihanjem med zelenjem telo oskrbimo z večjo količino kisika, med postanki na različno razgibanih terenih pa s pretegovanjem razbremenimo sklepe in mišice, da je hoja v nadaljevanju lažja.

Razgibani tereni že sami po sebi predstavljajo naravni rekvizit. Prednost je tudi v tem, da se naš organizem v celoti zelo hitro prilagaja danostim naravnega okolja, ki ob povečani blagodejni naravni vlagi in aromah izzove spontano naravno prilagoditev duše in telesa. Naj vas spomnim, da že samo dihanje v naravnem okolju – brez večjih telesnih obremenitev – povzroči t. i. utrujenost, zato je ob načrtovanju gibalnih aktivnosti nujno načrtovati tudi čas za lenarjenje (beri: počitek). 

Zdravje

Podatki kažejo, da samo tretjina ljudi, ki je preživela možgansko kap, lahko živi povsem samostojno. Drugi imajo bolj ali manj hude in dolgotrajne posledice, bolečine, težave pri gibanju, nehotene gibe ter ohromelost udov ali strani telesa, kar seveda močno vpliva na kakovost življenja.

Poškodbe možganov povzročijo nevrofiziološke spremembe, ki so značilne za spastično ohromelost. To so izguba moči, ko bolnik ne more premikati roke ali noge, zvečan tonus, ki povzroči zakrčenje uda v nenaravnem položaju, ojačani refleksi, zaradi katerih prihaja do nehotenih gibov ob dotiku, ter izguba mišične mase in s tem oslabitev mišice (atrofija). Če povemo zelo preprosto, te spremembe nastanejo zaradi prekinitve povezave med tremi živčnimi celicami oziroma motoričnimi nevroni, ki v možganih nadzorujejo gibanje. Prekinjeno »potovanje« električnega signala med nevroni, kar nam sicer omogoča motorične predstave, bolnik občuti kot nezmožnost ali okrnjeno zmožnost izvajanja hotenih gibov. Stanje se pogosto kaže kot nepopravljivo, saj nobena rehabilitacija ni učinkovita.