Prehrana

Sama z otožnostjo mračnih dni nimam težav. A jo poznam od blizu, ker daje mojega moža. Ko smo jeseni premaknili uro nazaj, se je začelo. Zlasti novembrska turobnost brez sonca je zanj in njemu podobne huda nadloga. Moj mož je štel, za koliko je vsak dan krajši in koliko časa je še do božiča, ko se vesolje obrne in se začnejo dnevi daljšati. Postajal je vse bolj nemiren, brez volje, celo delovna storilnost mu je padla.

Vprašala sem se, zakaj nam je narava dala toliko oranžnih barv in plodov v jeseni, če ne zato, da bi nekako popravila naše počutje v sivih dneh. V hrani mora biti rešitev! Oranžna je barva sonca in ravno pomanjkanje sonca in svetlobe sproža otožnost. Kako nas razveseli sončni žarek, čeprav le za nekaj ur obsije oranžne kakije na drevesih, rumene buče na njivah, koruzo in čebulo, ki spleteni v kite krasijo domove.

ZDRAVJE

Če starejša oseba pred ogledalom odpre usta, bo verjetno v saniranih zobeh odkrila kakšno temno zalivko ali z zlatom preoblečen zob. Amalgam se je za plombiranje uporabljal skoraj dvesto let kot izredno trden in poceni material, do sredine dvajsetega stoletja pa se je za bolj poškodovane zobe in predvsem za mostičke uporabljajo tudi posebno zobno zlato.

Vendar so amalgamske plombe in zlato za zobe v zatonu, je dejala prim. Marta Križnar Škapin, dr. stomatologije, spec. pedontologije, svetnica, ki je kar 47 let delala v Zdravstvenem domu Celje, in dodala, da je tako zato, ker se amalgam in zlato razlikujeta od naravnih zob. Razlog za razpravo o amalgamu, zlatu in protetiki v zobozdravstvu je sprožil naš naročnik. V svojem pismu je zapisal nekako takole: »Zobozdravnik koncesionar mi je pred kratkim iz ustne votline odstranil iz zlata narejen mostiček, ki mi je, morda ne boste verjeli, služil kar petdeset let. Že tedaj sem za ta mostiček skupaj z zlatom sam plačal. Zdajšnji zobozdravnik mi je ponudil, da mi lahko njegov tehnik stali zlato, ki je nadomeščal zadnje štiri zobe desno zgoraj. Vrnil pa mi je le 3,8 grama zobnega zlata, kar je po mojem mnenju odločno premalo.« Prosil nas je, da raziščemo, ali ni bil morda ogoljufan.

PREHRANA

Da smo ob pomanjkanju železa utrujeni in pogosto zbolimo in je zaradi pomanjkanja vitamina C vse omenjeno še posebej izrazito, smo že spoznali. Tokrat se pogovorimo o magneziju – če nam ga primanjkuje, je to možen znak za tresavico in drhtenje.

Minerali delujejo v telesu v sorazmerni povezanosti, presežek enega se hitro pokaže v pomanjkanju drugega, seveda pa se še hitreje pokaže niz pomanjkanj, ko katerega minerala primanjkuje zaradi slabe prehrane. To je zelo hitro prav pri magneziju. Sodeluje namreč pri več kot 300 encimskih reakcijah v telesu, posledično je njegov vpliv – pomanjkanje ali presežek – množičen in izjemno velik.

Mnogi poznamo tisti občutek, ko ležemo v posteljo, pa nas kljub topli odeji še vedno zebe v noge. Niti debele volnene nogavice ne pomagajo, in ko se končno ogrejemo, je ura že tri zjutraj. Hladne noge niso le neprijetnost, temveč včasih znak, da se v našem telesu nekaj dogaja.

V noge (in roke) nas zebe preprosto zato, ker do njih ne pride dovolj krvi oziroma toplote. Naše telo je pametno – kadar se ohladimo, najprej poskrbi za ogrevanje vitalnih organov (srca, možganov, pljuč), medtem ko se pretok krvi v okončinah zmanjša. To je povsem naraven obrambni mehanizem. Vendar pa obstaja več razlogov, zakaj se to dogaja prepogosto. Najpogostejši razlog je slabša prekrvavitev. Do nje pride zaradi nizkega krvnega tlaka, zoženih žil, sedečega načina življenja ali dolgotrajnega stanja.

Moda

Kako hitro se obrne leto, se zavemo šele takrat, ko so prazniki že pred vrati – in z njim vprašanje, kaj obleči za druženja, ki so vendarle nekoliko slovesnejša. Morda bo nekaj enostavnih nasvetov v pomoč pri lažji izbiri praznične garderobe za oba.

Sproščen in udoben videz bo gotovo prepričal mnoge dame. S premišljeno izbranimi oblačili, ki jih boste lahko nosili tudi za druge priložnosti, v izbrani barvi in kroju, ki vam najbolje pristaja, boste prav gotovo videti mladostnejše in modnejše.

Pletenine so odlična izbira, saj so letos na trgovskih policah bogato zastopane, še posebej take, ki imajo slovesen pridih. Posamezni zgornji deli oblačil predstavljajo manjši strošek, hkrati pa jih lahko na različne načine sestavljamo s hlačami ali krilom.

Zdravje

Nizke temperature, veter ter ogrevani prostori kožo izsušujejo, zato postane občutljivejša in manj odporna. K izsušitvi kože pozimi so nekoliko bolj nagnjene ženske in osebe, ki več delajo z vodo in čistili.

Suha koža se drobno lušči in srbi, razpraskanine, ki nastanejo, pa se lahko okužijo z različnimi mikrobi, ki jih s praskanjem nanesemo na kožo. Predeli kože, kjer se močno in pogosto praskamo, se lahko zadebelijo ( lichen simplex chronicus ) ali celo nastanejo vozliči. Neredko koža zaradi mraza razpoka, predvsem na rokah nastanejo različno globoke kožne razpoke ali ragade. Spremembe so podobne blagemu ekcemu. Zaradi mraza in tesne obutve se lahko pojavijo tudi vnetja obnohtja, ki pordi, postane boleče in oteče.

Zdravje

Rezultati nove raziskave na univerzi Harvard v ZDA so pokazali, da že nekaj več kot 5000 korakov na dan lahko omeji napredovanje zgodnje alzheimerjeve bolezni.

Hoja namreč upočasni kopičenje beljakovine tau v možganih, ki je zelo verjetno povezana z izgubo kognitivnih sposobnosti, kot so pozornost, spomin, uporaba in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev. Kopičenje te beljakovine in padanje kognitivnih sposobnosti sta se ustavila s hojo, in sicer od 5000 do 7500 korakov na dan. Vendar so opazno upočasnitev opazili tudi pri ljudeh z začetno alzheimerjevo boleznijo, ki so prehodili 3000 do 5000 korakov na dan.