Glivice na nohtih so neprijetna, a pogosta težava, s katero se srečuje veliko ljudi. Povzročajo zadebelitev, obarvanje in lomljivost nohtov. Ker so lahko zelo trdovratne, je najbolje ukrepati takoj, ko jih opazimo.

Glivično okužbo oziroma onihomikozo povzročajo mikroorganizmi, imenovani dermatofiti. Ti se hranijo s keratinom, ki je osnovna sestavina nohtov. Okužba najpogosteje prizadene nohte na nogah, precej redkeje na rokah. Glivicam najbolj ustrezajo topli in vlažni pogoji, na primer v tesnih, vlažnih in neprezračenih čevljih. Slaba higiena stopal, močnejše potenje, redka menjava nogavic in stalna uporaba čevljev brez ustreznega zračenja ustvarjajo idealne pogoje za razvoj glivic. Tveganje se povečuje s starostjo, ker pri starejših nohti rastejo počasneje, stopala pa so slabše prekrvavljena, kar otežuje naravno obrambo pred glivicami in olajša njihovo širjenje. Slabša imunska odpornost zaradi kroničnih bolezni, kot sta diabetes in luskavica, ali stresa prav tako povečuje dovzetnost za glivične okužbe, saj se telo težje bori s škodljivimi mikroorganizmi. Ob glivični okužbi stopal oziroma ob t. i. atletskem stopalu se okužba lahko hitro razširi tudi na nohte.

Pomlad prinaša s sabo daljši dan, sonce že toplo greje, narava se prebudi in zacveti … Prav zaradi cvetenja, ki pomeni veliko koncentracijo peloda v zraku, pa ima marsikdo spomladi težave z alergijo na cvetni prah.

Ob alergijski reakciji se telo pretirano odzove na stik s snovjo, ki je sicer nenevarna. Najpogostejši alergeni so pelodi trav, dreves in plevelov. Ko hkrati z zrakom vdihavamo cvetni prah, pride z zrnci v stik tudi vlažna sluznica nosu in žrela, alergeni se sprostijo in sprožijo alergijsko reakcijo. Dovzetnost za alergije na cvetni prah je zlasti povezana z dednostjo in različnimi okoljskimi dejavniki, s težavami pa se srečuje približno deset do 20 odstotkov ljudi. Pokaže se kot alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice), alergijski konjunktivitis ali rinokonjunktivitis (vnetje očesne veznice oziroma vnetje veznice v povezavi z nosno sluznico) ali kot alergijska astma (vnetje dihalnih poti).

Festival duševnega zdravja bo v Kopru

Nacionalni inštitut za javno zdravje spodbuja prebivalce vseh starosti h krepitvi duševnega zdravja, obenem pa si prizadeva za preprečevanje stisk. Festival duševnega zdravja je dobra priložnost, da najdete podporo, pridobite nova znanja in se s kom pogovorite o morebitnih težavah. Letošnji se bo odvil v Kopru  23. maja 2025. Na Titovem trgu in v Verdijevi ulici se bodo na stojnicah predstavljali društva in organizacije, ki se kakor koli ukvarjajo z duševnim zdravjem.

ZDRAVJE

Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša degenerativna bolezen. Čeprav jo večinoma enačimo z gibalnimi težavami, so prvi znaki pogosteje nemotorični in se začnejo že desetletja prej, preden se bolezen izrazi.

Med pogostimi težavami so motnje spanja. Bolnik dolgo ne more zaspati, ponoči se prebuja, pogosto je motena faza spanja REM – bolniki imajo zelo žive sanje, v sanjah govorijo, se premikajo, mahajo z rokami, imajo nemirne noge. Prav tako se pojavljajo spreminjanje razpoloženja, apatija, depresija, motnje koncentracije, demenca, poslabša se vonjanje, upočasni se prebava. Z napredovanjem bolezni je teh simptomov vse več. 

ZDRAVJE

Prehrana s čim več zelenjave, sadja, polnozrnatih živil in zdravih maščob pripomore k zdravemu staranju, so ugotovitve dolgotrajne raziskave na montrealski univerzi.

Zdrave diete, ki so jih proučevali v Kanadi, niso bile povezane le s splošnim zdravjem, ampak tudi s kognitivnim, telesnim in duševnim zdravjem. »Presenetila me je moč povezav med vzorci zdravega prehranjevanja v srednjih letih z zdravim staranjem, tudi po uskladitvi z drugimi dejavniki, ki imajo tudi učinek na zdravje, kot je fizična aktivnost,« je izjavila Anne-Julie Tessier, vodja raziskave, objavljene v reviji Nature Medicine. Kot vodilna oblika prehrane, ki vpliva na zdravo staranje, je prehrana, ki minimizira uporabo jajc, rib, mesa in sladkorja in favorizira sadje, zelenjavo, polnovredna žita, oreške in zdrave maščobe. S takim načinom prehranjevanja lahko izboljšamo tako zdravje ljudi kot okolja.