ZDRAVJE

Ali poznate hipnozo, starodavno terapevtsko sredstvo, primerno tudi za sodobne težave? Uporabljali so jo že stari Sumerci in Egipčani, Indijci, Kitajci in še kdo. Gre za spremenjeno stanje zavesti, v katerem postanejo sugestije učinkovitejše. V takšnem stanju lahko z različnimi medicinskimi in psihoterapevtskimi tehnikami vplivamo na telesne in duševne procese ter tako spodbujamo zdravljenje; to imenujemo medicinska hipnoza.

Z njo se ukvarja univ. dipl. psihologinja Bronja Pajntar Plut. Za to delo je imela najboljšega učitelja – svojega očeta prof. dr. Marjana Pajntarja, ki je bil pionir uporabe hipnoze v medicini na Slovenskem.

Prehrana

 Ničesar novega ne povem, če zapišem, da so koline tradicionalni slovenski kmečki, ljudski praznik. V zavesti naših prednikov so bile bržkone že tisočletje in več. Toda v nobenem koledarju in nobeni pratiki ni z rdečim označen dan kot praznik kolin.

V srednjeevropskem prostoru so prašiče gojili že v prazgodovini, kar potrjujejo arheološke najdbe kosti in orodij. V času Rimljanov so že v predkrščanski dobi poznali nekakšno praznovanje, obred ob zakolu in shranjevanju prašičjega mesa. Iz srednjega veka so ohranjeni zapisi, da so slovenski predniki razumeli koline kot zahvalo za celoletni trud s prašiči in kot nagrado ob koncu del na polju. Zaradi nizkih temperatur so lahko po zakolu varno predelali meso v klobase, salame, krvavice, mast, ocvirke in druge mesnine. Še danes se po tradiciji koline začnejo takoj po prazniku sv. Martina, ko iz mošta nastane vino, in trajajo vse do februarja, s prekinitvijo ob božiču in novem letu.

ZDRAVJE

Parkinsonova bolezen je posledica počasnega propadanja živčnih celic, ki so ključne za zagotavljanje zadostne količine živčnega prenašalca dopamina v osrednjem delu možganov, ki uravnava gibanje. Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo v Sloveniji okoli deset tisoč bolnikov, tveganje za to bolezen pa s starostjo narašča.

Parkinsonova bolezen je kronična napredujoča možganska bolezen, ki se navadno pojavi pri starejših ljudeh in se vedno začne počasi, neopazno. Povzroča nenamerne gibe, kot so tresenje oziroma tremor (na začetku običajno le ene roke), okorelost in počasnost. Kasneje se pridružijo še težave z ravnotežjem. Z napredovanjem bolezni postajajo gibi vse počasnejši, hoja pa nestabilnejša. Marsikateri imajo tudi težave z govorom, glas postane tišji, besede težje razumljive. Bolniki imajo lahko tudi številne druge simptome, ki niso neposredno povezani z gibanjem, kot so zaprtje, slabši voh, pretirano potenje, omotice, bolečine, težave s spanjem, depresija in motnje višjih živčnih funkcij. Na srečo so na voljo številna zdravila, ki lahko izboljšajo simptome bolezni in bolnikom tako omogočajo lažje soočanje z njo.

Vnetje mehurja je ena najpogostejših okužb pri ženskah in se običajno pojavi nenadoma. Znaki, ki nanj opozarjajo, so pogosto siljenje na vodo, pekoče ali boleče uriniranje, izločanje majhnih količin urina, bolečina ali pritisk v spodnjem delu trebuha (nad sramno kostjo), včasih je v urinu vidna tudi kri.

Kdaj gre lahko za resnejše stanje – vnetje ledvic?

Če se okužba razširi na ledvice, gre za resnejše stanje, ki zahteva takojšnji obisk zdravnika. Opozorilni znaki so povišana telesna temperatura ali mrzlica, bolečine v križu ali ledvenem predelu, slabost in bruhanje, lahko tudi driska, hkrati so prisotne tudi težave pri uriniranju.

GIBANJE

V zimskih dneh je popolnoma naravno, da se nam kdaj ne ljubi vstati ali preveč migati, da si, če je le mogoče, vse poenostavimo in si privoščimo daljši počitek in tudi prilagojeno razgibavanje. Zimskemu trendu sledimo z današnjimi vajami, ki jih izvajamo sede.

Preden kakor koli komentirate učinkovitost sedeče vadbe, najprej pravilno naredite vse vaje in pri izvedbi kar se da uživajte. Ogrejete se na način, da obe dlani položite na trebuh, se sproščeno usedete in vsaj dve minuti dihate skozi nos, in to tako, da se trebuh ob vsakem vdihu rahlo izboči, ob vsakem izdihu pa spontano uplahne.

Psihologija

Mesec januar je mesec novih začetkov. Anina zgodba nam bo pokazala, koliko smo pripravljeni spremeniti svoje navade, če nas življenje prijazno vabi, da to naredimo.

Ana je vedno verjela, da je človek v njenih letih že davno izdelan. Sedemdeset let doživetij, nekaj žalosti, veliko dragocenih spominov in precej navad, ki jih težko spremeniš. Toda življenje ima svoje male načine, da te preseneti takrat, ko misliš, da si že vse doživel. Nekega popoldneva je v domu za starejše skupaj z drugimi stanovalci urejala hodnik. Imela je posebno veselje – rože so jo spremljale vse življenje. Ko je nežno obrezovala list, je k njej pristopila gospa Marija in jo z nasmehom opazovala. »Ana, imaš tako lepe, skrbne roke.