ZDRAVJE

Motnje ravnotežja se občasno začnejo pojavljati pri približno desetih odstotkih prebivalstva že v srednjih letih, veliko pogosteje pa pri starosti 65 let in več. Lahko rečemo, da so ena najpogostejših zdravstvenih težav, o katerih posamezniki poročajo družinskemu zdravniku. Drugače povedano: motenj ravnotežja je približno toliko kot bolečin v križu ali glavobolov. Veliko torej.

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Katjo Tomažin, profesorico na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Njeno strokovno in raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje vadbe za razvoj ravnotežja, zlasti na področju preventive pred padci in ohranjanja gibalne učinkovitosti starejših. »Navadno se te motnje pokažejo z enim ali več padci, ko človek nenadoma izgubi ravnotežje in pade. To se lahko zgodi, ko je utrujen, nepazljiv, v temi itd.,« je povedala prof. dr. Katja Tomažin.

Prehrana

Bolj ko je grenko, bolj je zdravo, je trdila moja mama, ko smo se kot otroci »kremžili« pri jedi. Skupna značilnost grenčin, snovi grenkega okusa, v zelenjavi, zeliščih, začimbah in redkeje v sadju je spodbujanje izločanja prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Posledično se poveča ritmično gibanje črevesja, zato je prebava učinkovitejša, saj imajo prebavila dovolj časa za temeljito predelavo hrane.

Grenčine okrepijo izločanje strupenih snovi iz jeter, pospešijo izločanje žolča za prebavo maščob ter seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo putiko. Grenčine čistijo kri ter pomagajo srcu in krvnim žilam, zato jih uvrščamo med hrano za pomlajevanje.

ZDRAVJE

Približno 40 odstotkov obolevnosti za rakom bi lahko preprečili z zdravimi odločitvami, na kar že leta opozarjajo onkologi. Že s tem, da ne kadimo, kožo vestno ščitimo pred sončnimi žarki in se več gibljemo, izboljšamo kakovost življenja, hkrati pa zmanjšamo možnosti, da zbolimo.

Odločamo se za majhne korake, kajti tako kot se rak ne pojavi čez noč, tudi bolj zdrave odločitve sprejemamo postopoma. Pri tem nam lahko pomagajo priporočila Evropskega kodeksa proti raku, ki jo je predstavila Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Izšla je že peta, posodobljena izdaja, ki temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih. Vsebuje 14 razumljivih in preprostih priporočil, ki se dotikajo naših vsakdanjih navad ter tudi okoljskih dejavnikov, s katerimi se srečujemo. Seveda prav vseh bolezni tudi s preventivnimi ukrepi ne moremo preprečiti, pa če smo še tako dosledni. Vendar pa naredimo nekaj dobrega zase in za svoje zdravje že, če upoštevamo nekaj priporočil.

Gibanje

Pregovorno velja, da je april vremensko pester, in prav taka bo današnja vadba. Namesto žoge lahko uporabite večjo plastenko ali zloženo brisačo. Preden začnete, si privoščite kratek sprehod ali naredite nekaj intenzivnih visokih korakov na mestu, lahko pa tudi sedate in vstajate s stola do zadihanosti.

Prehrana

V maščobah topni vitamini so A, D, E in K, med vodotopnimi pa vitamin C ter obsežna skupina vitaminov skupine B. V tej skupini je kar 17 vitaminov, saj je njihovo delovanje podobno, nahajajo se v podobnih ali istih živilih, včasih pa z uživanjem določenega živila dobimo skoraj celotno skupino.

Največ vitaminov skupine B je v žitih, zlasti v luščinah in ovojnicah žit, v nakaljenih semenih, oreščkih, semenih, stročnicah, fermentiranih živilih (kislem zelju in repi), vitamin B9 pa tudi v temnozeleni listnati zelenjavi. Ker se v telesu ne shranjujejo, jih je treba redno vnašati s pestro prehrano. Vitamini skupine B sodelujejo v pomembnih procesih v telesu in pripomorejo k oskrbi telesnih celic. Zato ni presenetljivo, da se njihovo pomanjkanje pogosto kaže v splošni utrujenosti, saj celice ne dobijo dovolj energije, v raztresenosti, slabši imunski odpornosti, mravljinčenju v nogah, slabokrvnosti in pri gradnji celic, na primer kožnih celic; zaradi pomanjkanja teh vitaminov je lahko moteno tudi celjenje ran. Ti simptomi so sicer lahko posledica tudi drugih zdravstvenih težav, ki so pogosto povezane s pomanjkanjem hranil.

Psihologija

V zadnjih dveh številkah smo spremljali preprost dogodek: zaprta pot zaradi parkiranega avtomobila je povzročila prepir in namesto opravičila očitek o dlakocepenju. Nato smo iskali vzroke, zakaj se nekateri že ob prvi postavljeni meji odzovejo z napadom. A razumevanje drugega še ne pomeni, da smo zavarovali sebe, kar je v vsakdanjem življenju pomembno.

Ko se človek po dogodku, ko je napaden zaradi postavljene osebne meje, umiri, ostane tišina. V tej tišini se pogosto soočimo z dvomom o sebi. Sprašujemo se, ali je prav, da smo vztrajali. Bi morali le zamahniti z roko? Smo se morda odzvali prestrogo? Če pustimo notranjim dvomom, da se razbohotijo, lahko izgubimo stik s seboj. To pomeni, da začnemo dvomiti o svojem doživljanju (smo na primer lačni, pa si rečemo, da to ni pomembno; nekaj nas zaboli, pa si dopovemo, da smo preobčutljivi; nekdo nam je stopil na pot, pa začnemo razmišljati, ali je morda problem v nas …). To je izguba notranjega kompasa.