ZDRAVJE

Še ne dolgo nazaj, v začetku 20. stoletja, so ljudje v povprečju umirali pri petdesetih. Ob koncu 20. in začetku 21. stoletja pa se življenjska doba hitro daljša. V razvitih državah v povprečju živimo že dlje od 85 let. Vzroki za našo dolgoživost so štirje: večja higiena, antibiotiki, pestrejša prehrana in cepljenje, ki nas ščiti pred nalezljivimi in drugimi boleznimi. In to že od otroških let naprej.

Zelo pomembno je tudi cepljenje v tretjem življenjskem obdobju, torej po 65. letu, saj pomembno zmanjšuje obolevnost in nam pomaga ohranjati dobro zdravje, meni dr. Andrea Zorman, dr. med., specialistka pediatrije na Oddelku za pripravljenost in odzivanje na nalezljive bolezni Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani. »Cepljenje je postopek, s katerim pridobimo odpornost proti bolezni tako, da v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali samo njihove sestavine ali pa navodilo za...

Prehrana

Za praznike mora dišati po domačem kruhu, potici, pečenki ... V svoji mladostni zagnanosti, vsevednosti in navdušenju nad vsem novim sprva tega nisem znala ceniti. Kot mnogi moji vrstniki. Taki smo pač bili, otroci nove dobe ...

Pa se je zgodilo, da sem pred prazniki potrkala na vrata samotne kmetije, kakršne so še danes raztrošene po planoti nad našo vasjo. Odprla mi je starejša gospa, daljna sorodnica, ki je pričakovala, da se bodo njeni veliki otroci za praznike vrnili domov iz mesta, kjer so delali. Razveselila se me je, kot da bi bila njena, in me povabila v hišo. Že na vratih je zadišalo po sveže pečenem kruhu. Postavila ga je na mizo, narezala rezino, dve ... in mi ju ponudila. Tedaj sem začutila vso njeno ljubezen, ki jo je zamesila v ta kruh, v kruh ljubezni. In s tresočo roko sem se ga dotaknila in začutila svetost dajanja, ki poveže ljudi med seboj. Od tedaj cenim vse, kar zadiši po domačem.

Bolečine v križu, sklepih in mišicah so med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami sodobnega človeka. Po ocenah strokovnjakov se z njimi vsaj enkrat v življenju sreča skoraj vsakdo, številni pa se z njimi borijo redno ali celo kronično.

Vzroki za nastanek so različni: sedeč način življenja, nepravilna telesna drža, pomanjkanje gibanja, telesna preobremenitev, poškodbe, staranje, degenerativne spremembe sklepov ter različna vnetna ali avtoimunska stanja. Križ (ledveni del hrbtenice) je ena izmed najbolj obremenjenih točk telesa. Dolgotrajno sedenje, nepravilno dvigovanje bremen in pomanjkanje gibanja pogosto vodijo do preobremenitve mišic in vezi, kar se kaže kot zategnjenost in bolečina.

Ob svetovnem dnevu možganske kapi je Društvo za zdravje srca in ožilja ponovno opozorilo na pomen preventive in hitrega ukrepanja ob pojavu možganske kapi. V Sloveniji se na leto zgodi okoli 4000 novih primerov te bolezni. S posledicami po možganski kapi pa živi več kot 40.000 oseb. In kar 80 odstotkov se jih po zdravljenju in rehabilitaciji vrne v domače okolje in letošnja kampanja se osredotoča na okrevanje po bolezni.

Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj povzroča visoko umrljivost (smrtnost je od 14- do 30-odstotna, odvisno od vrste kap) in trajno invalidnost. V zadnjih desetletjih so se uveljavile učinkovite metode zdravljenja, kot sta intravenska tromboliza in mehanska trombektomija. Novost na področju zdravljenja akutne ishemične možganske kapi pa je novo zdravilo za izvedbo intravenske trombolize. Nova učinkovina ima večjo sposobnost razgrajevanja krvnih strdkov in je tudi enostavnejša za uporabo.

V času, ko so pogostejša respiratorna obolenja (prehladi, gripa, bronhitisi), je skrb za dobro počutje in odpornost telesa še posebej pomembna. Kako poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje v tem obdobju?

Najboljša preventiva je krepitev imunskega sistema. Zelo pomembna je zdrava prehrana z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje vitamine (A, C, D, E) in minerale (cink, selen). Probiotiki v fermentiranih izdelkih (jogurt, kefir, kislo zelje) pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro, ki je tesno povezana z imunostjo. Redno je treba piti dovolj tekočine (voda, čaji), saj to pomaga pri vlaženju sluznice in boljšem odzivu imunskega sistema. Pomanjkanje spanja oslabi odpornost, zato naj bo cilj sedem do devet ur kakovostnega spanca na noč, kar dosežemo z ustrezno rutino pred spanjem ter z mirnim in temnim spalnim okoljem. Redna telesna dejavnost izboljša cirkulacijo in odpornost. Dovolj je že vsakodnevna zmerna vadba (30 minut hoje, joge, raztezanja). Izogibajmo se pretirani vadbi, če smo že zboleli – takrat telo potrebuje počitek.