Psihologija

Malo provokativen naslov, a kaj se skriva za njim? Večina ljudi misli, da je v časih, ko smo obkroženi s toliko nepredvidljivostmi in smo priča vojnam, naravnim katastrofam, draginji …, res težko biti optimističen, kaj šele srečen. Novice nas informirajo le v eni smeri, in sicer kaj vse gre narobe in česa vsega se moramo bati. Te informacije povzročajo, da je naš organizem vedno bolj napet, v krču, imunski sistem je vedno bolj obremenjen, in že smo lahko tarča najrazličnejših virusov.

Prehrana

Maščobam se marsikdo izogiba, a so nujne za normalno delovanje telesa. Brez njih ni življenja in so del prehrane že od pradavnine: lovci so »poskrbeli« za maščobe živalskega izvora, nabiralci pa maščobe rastlinskega izvora. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter vitamini in minerali tvorijo osnovo za uravnoteženo prehranjevanje.

Najpogosteje uporabljene maščobe v prehrani človeka so v oljih, maslu, mesu in mesnih izdelkih, slanini, oreških, jajcih, polnomastnem mleku, siru, skuti in drugih mlečnih izdelkih. Nemogoče jih je povsem izločiti iz prehrane, saj jih najdemo praktično v vsaki hrani.

Zdravje

V zadnjih 35 letih se je število debelih v razvitem svetu podvojilo in Slovenija ni nobena izjema. Ocenjujejo, da bo leta 2025 pri nas že četrtina ljudi debela. Debelost je kronično, kompleksno stanje, ki ga je težko zdraviti, še zlasti pri starejših.

Epidemija debelosti je velik javnozdravstveni problem, ki bi nas moral resno skrbeti. Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1997 debelost opredelila kot samostojno bolezen (do takrat je bila dejavnik tveganja za druga obolenja), prekomerna telesna teža pa za bolezen velja od 2005. Tehtnica kaže preveč kilogramov (prekomerna telesna teža in debelost) več kot polovici ljudem. Telesno težo opredelimo z indeksom telesne mase: telesna teža (npr. 65 kg) deljeno s telesno višino (npr. 1,70 m) na kvadrat (ITM = TT/TV 2 ).

PREHRANA

Res je, da so krofi in flancati prva izbira za pustni čas, a nič ni narobe, če kdaj poskusimo še kaj drugega.

Nekoč sem se poigrala s churrosi: paljeno sladko testo brizgamo v vroče olje, nato pa ocvrte palčke, ki nastanejo, povaljamo v mešanici sladkorja in cimeta, po želji pa še potopimo v čokoladno omako. Slastne so ocvrte tirolske štravbe, ko tekoče jajčno testo, podobno testu za palačinke, vlivamo skozi lijak v vroče olje, pri čemer oblikujemo spirale. Recept za obe pustni sladici najdete v Vzajemnosti iz leta 2019. Tokrat pa predstavljam še slani različici. Moja tašča ima odličen recept za slanike, ki jim doma rečemo mesne sulice. Bogato masleno/mastno krhko – kvašeno testo nadeva s šunkinim nadevom in tople so res izvrstne. Lahko pa se se poigrate z ocvirkovimi pogačicami, dobesedno poigrate, saj znamenite plasti dobimo le z večkratnim zlaganjem.

Psihologija

Otroštvo je zelo pomembno obdobje našega življenja. Otroci se od odraslih naučijo, kako izraziti čustva, na primer, ali je varno pokazati žalost, strah, je dovoljeno jokati. Naučijo se tudi, kako se pomiriti. Odrasli to počno z umikom, udarcem, lahko s cigaretami, tabletami, alkoholom, pogovorom ... Ena izmed ključnih veščin, ki naj bi odrasli naučili otroke, je tudi, kako se postaviti zase. Kako biti notranje trden in odločno, pa vendar ne grobo, zagovarjati svoj prav.

Strokovnjaki so si vedno bolj enotni, da je ključno obdobje življenja naših prvih pet let. V tem času se naše telo in naš psihični svet ogromno naučita o življenju. In to spotoma, saj smo aktivni opazovalci, ki vase vsrkamo izkušnje brez cenzure. Če so naše izkušnje težke, boleče, neprijetne tako zelo, da bi lahko ogrozile nežni otroški svet, nas naš psihični svet zavaruje tako, da nam izbriše bolečo izkušnjo iz zavesti. Ne spomnimo se ničesar iz tega obdobja ali pa vsaj ničesar takega, kar bi bilo po našem mnenju »pomembno«. Vendar boleče izkušnje ostanejo v nas, v naših telesih. In nehote jih preigravamo skozi vse življenje. Kot otrok, s ponavljanjem. Vse dokler se ne odločimo, da bomo pozorno prisluhnili temu otroku v sebi in ga pomirili, mu pomagali, da odraste. To lahko naredimo sami, z osebo, ki ji zaupamo, ali s strokovnjakom.

Moda

V ponudbi trgovcev boste našli pižame in spalne srajce v različnih barvnih kombinacijah, sešite iz mehkih in toplih materialov. Marsikatere si boste zaželele, da bi kakšno oblačilo nosile tudi čez dan.

Moderna spalna oblačila imajo vse elemente, ki trenutno vladajo v modnem svetu. Izdelana so iz materialov za udobno nošenje in dobro počutje ter v izbranih modnih barvnih odtenkih s pridihom športnih oblačil (trenirka), z domiselnimi motivi elegantnih linij, dodatki čipk in tiskanih motivov.

Sestavljanje skladne celote

Zdravje

Kopanje v hladni vodi, ki zamika marsikoga tudi pri nas, utegne znižati količino slabih maščob v telesu in tako zmanjša tveganje za bolezni, kot je sladkorna bolezen. Vpliv na znižanje tveganja za druge bolezni je bolj vprašljiv, so zapisali raziskovalci norveške arktične univerze, članek pa je bil objavljen v reviji Journal of Cicumpolar Health.

Kaj moramo vedeti?

Potopitev v hladno vodo ima velik učinek na telo. Poviša srčni utrip in ima pozitiven učinek na rjavo ali dobro telesno maščobo, ki ohranja telesno toploto, ko človeka zebe. To tkivo shranjuje energijo in pomaga telesu kuriti kalorije. Aktivira se pri nižjih temperaturah. Verjetno ščiti telo pred debelostjo in boleznimi srca in ožilja.

Zdravje

Z rednim pregledovanjem kože po vsem telesu bomo hitreje opazili spremembe, ki se pojavijo na njej, in ob morebitnem sumu na hujše obolenje obiskali dermatologa. Tokrat opisujemo tvorbe, ki so maligne, torej zdravju nevarne, in zahtevajo čimprejšnjo odstranitev in nadaljnje zdravljenje.

Prekanceroze in aktinične keratoze (AK), iz katerih se pogosto razvije kožni rak, se pojavljajo izključno na predelih kože, ki je bila več let izpostavljena soncu. Zelo so pogoste pri starejših moških na plešastem lasišču, na sencih, uhljih, obrazu in hrbtiščih rok. Posebno veliko jih vidimo pri svetlopoltih ljudeh svetlih in rdečih las ter modrih oči. Vidne so kot rdeče lise, pokrite s sivkastimi ali rumenkastimi luskami. Včasih jih lažje zatipamo, kot vidimo. Pravzaprav predstavljajo že začetno obliko raka, ki je le v povrhnjici (karcinom in situ) in se lahko v približno petih do desetih letih razvije v bolj invazivnega ploščatoceličnega kožnega raka. Če se oseba ustrezno zaščiti (pokrivala, izogibanje soncu), lahko aktinične keratoze tudi spontano izginejo.

GIBANJE

Pravi užitek se je sprehoditi po svežem snegu in narediti nekaj premišljeno izbranih vaj, ki telo še bolj ogrejejo in za konec tudi raztegnejo. Zelo pomembna sta razteg celega telesa in krepitev ravnotežja. In prav temu so namenjene današnje vaje, ki jih je najbolje opraviti tik pred koncem sprehoda.

Velikokrat smo že opisovali ogrevanje pred hojo in med njo, zato tokrat prepuščam izbiro teh vaj in tistih, ki jih morda naredite mimogrede med hojo, kar vašemu znanju, spominu in uživanju. Posvetimo se zaključnemu delu sprehodov.