ZDRAVJE

Do zastrupitve s hrano pride običajno zaradi strupov v njej, ki jih ustvarijo najrazličnejši mikroorganizmi, najpogosteje bakterije. To se zgodi takrat, ko hrane ne pripravimo pravilno, mesa dovolj ne skuhamo ali ne spečemo, ne operemo dovolj temeljito sadja in zelenjave ali pa ne poskrbimo za čistočo kuhinje in seveda svojih rok.

O zdravi pripravi hrane smo se pogovarjali z mag. Ivo Verbnik, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki svetuje živilskim podjetjem, kako organizirati postopke, da bodo potrošnikom zagotovili kakovostno in varno hrano, svetuje o prehrani in izdeluje jedilnike za ustanove.

Psihologija

Veliko govorimo o pomenu ustrezne medsebojne komunikacije. Komunikacija je zelo širok pojem, saj ne moremo, da ne bi komunicirali. Že samo če tiho stojimo v sobi, polni ljudi, z njimi komuniciramo. V tem primeru ne z besedami, temveč z držo, mimiko, pogledom. Ko uporabljamo še besede, postane naše sporočanje še obsežnejše in polnejše.

Pozorni moramo postati takrat, ko se nam v pogovoru zazdi, da je sogovornik tisti, ki nas vodi, in da nimamo možnosti dajati drugačnih odgovorov kot tistih, h katerim nas je sogovornik navedel. Takšno komunikacijo lahko imenujemo manipulacija. Manipulacija je skupni izraz za psihološki vpliv na drugega, katerega skrivni namen je doseči svoje cilje, ne da se sogovornik zaveda, kaj manipulator počne. Pogosto so manipulatorji tako spretni, da jih doživljamo kot prijazne, kot tiste, ki so pozorni do nas, in so dobri sogovorniki. Medtem ko se pogovor lahko zelo hitro spremeni, če želimo uveljaviti svojo voljo in pokazati nestrinjanje. Tehnike manipulacije so različne, nekatere težko prepoznamo, ker so zavite v prijazen ton, nasmeh in večjo količino besed, ki jim težje sledimo.

ZDRAVJE

Vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in vsak peti do šesti moški po 50. letu bosta do konca življenja utrpela enega od najpogostejših osteoporoznih zlomov: kolka, zapestja, nadlahtnice ali vretenca. Lahko pa se zlomi tudi medenica ali druga kost. V Sloveniji je vsako leto okrog 16 tisoč zlomov osteoporoznih kosti, med njimi več kot tri tisoč zlomov kolka.

O osteoporozi, ki spada med eno najbolj zahrbtnih obolenj, saj ne boli, dokler ne pride do zloma, smo se pogovarjali s prof. dr. Tomažem Kocjanom, dr. med., spec. internistom endokrinologom, ki je vodja Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana ter učitelj na Katedri za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot je poudaril, je približno 80 odstotkov bolnikov z osteoporozo žensk in le 20 odstotkov moških. Za to so trije razlogi. »Maksimalna kostna masa je pri ženskah genetsko nižja kot pri moških. Drugi razlog je, da pride v zgodnji fazi menopavze do zelo hitre izgube kostnine, celo do treh odstotkov na leto. Tretji razlog pa je, da ženske v povprečju živijo dlje kot moški.« Omenil je še, da gre v razvitem svetu dolgožive družbe za pravo epidemijo krhkih kosti, takšnih, ki se bolj lomijo kot sicer. »Lahko že pri čisto nedolžnem ali nerodnem gibu.«

Prehrana

Grozdje ima visok delež sladkorja in vode, zato se lahko hitro pokvari. Presno drobno grozdje hranimo na hladnem – tako mu podaljšamo obstojnost za vsaj dan ali dva. Namizno grozdje ima nekoliko debelejšo lupino, jagode so večje in tudi zato nekoliko obstojnejše. Vsekakor moramo grozdje porabiti čim prej, najlaže ga uporabimo v pecivih, predlagam pa še kakšen drugačen recept.

Zrelo grozdje je sladko zaradi glukoze oziroma grozdnega sladkorja in enakega deleža fruktoze oziroma sadnega sladkorja. Glukoza zelo hitro dvigne raven krvnega sladkorja, fruktoza manj, še bolj pa nam koristijo vlaknine v lupini, zaradi katerih je GI grozdja nazadnje nižji, kot bi pričakovali. Manjše ko so grozdne jagode, večji delež vlaknin ima grozdje, nižji je GI. Grozdje je bogat vir vitaminov skupine B, razen vitamina B12. Od mineralov po količini izstopajo kalij, magnezij in mangan, zato uživanje grozdja priporočamo za krepitev delovanja srca in ožilja, močne kosti, vzdržljive mišice in uravnavanje delovanja žleze ščitnice. Vsebuje tudi druge minerale v sledovih, kar pa je odvisno od sorte in sestave tal, kjer trta uspeva. Rdeče sorte navadno vsebujejo več mikroelementov, celo železo. Grozdje vsebuje tudi čreslovine (tanine) ter sadne kisline, barvila flavonoidi pa delujejo kot antioksidanti, med njimi je pomembnejši resveratrol, ki je predvsem v rdečem grozdju.

V naravi vse dozori prav tedaj, ko to potrebujemo, pri paradižniku in papriki pa se za naše zdravje le oblika spreminja (poleti sveže, pozimi pa predelano v mezge, vložnine itd.). Oboje pa je hrana, polna vseh dobrot narave, ne glede na sorte ali barvo, od rdečih, rumenih do zelenih.

Paradižnik in paprika izvirata iz Srednje Amerike. V Evropo sta prišla šele s Kolumbom, podobno kot krompir, koruza in še marsikaj. Kar nekaj stoletij je moralo preteči, da so ju v začetku 20. stoletja sprejeli po vsej Evropi. No, paradižnik je v 17. stoletju najprej zaslovel v Italiji, zato so mnogi še danes prepričani, da izvira izpod laškega sonca, še zlasti, ker italijanska kuhinja temelji na – pomodorih.

ZDRAVJE

Bolnik med splošno narkozo ali anestezijo in med operativnim posegom trdno »spi«, ne čuti bolečin, se ne more premikati, in ko se iz narkoze zbudi, se ničesar ne spomni. Operativni poseg se lahko opravi tudi v lokalni ali področni (regionalni) anesteziji, kar pomeni, da je bolečina odvzeta le določenemu delu telesa, bolnik pa ostane pri zavesti.

O tem, kaj je anestezija, kaj dela anesteziolog ter kaj naj bi vsakdo vedel, ko se pripravlja na operacijo, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Majo Šoštarič, dr. med., specialistko anesteziologije in reanimatologije, specialistko intenzivne medicine, ki je tudi vodja dejavnosti kardiovaskularne anestezije in intenzivne terapije ter predstojnica katedre za anesteziologijo in reanimatologijo MF Ljubljana. »Celoten razvoj kirurgije, ki je zadnja leta zelo napredoval, ne bi bil mogoč brez razvoja in sodelovanja anesteziologije in intenzivne terapije,« je začela naša sogovornica. Omeni, da so mnogi bolniki prepričani, da je uspeh operacije odvisen le od kirurga. Pa seveda ni tako. »Pri vsaki operaciji, ki je izvedena v splošni ali področni anesteziji ali pa le v sedaciji, je vedno prisoten anesteziolog, ki mu pri delu pomaga tudi anestezijska medicinska sestra ali tehnik. Oba ves čas pazita, da bolnikovo telo med anestezijo normalno deluje.«

MODA

Julij in avgust sta meseca, ko so počitnice na vrhuncu in tudi naša polt je že lepo zagorela. Zdaj je pravi čas, da nosimo tudi oblačila v odtenkih barv in z vzorci, za katere se po navadi ne odločimo.

Oblačila, ki so že v vaši omari, morda potrebujejo le kakšen kos za modno osvežitev. Med možnostmi, kako popestriti garderobo, so oblačila v zelenih odtenkih ali z večjimi vzorci, na primer eksotičnega rastlinja, ali kakšen kos iz tokrat predstavljenih kombinacij.

Naravni materiali

Naravni materiali, kot so bombaž, lan ali svila, so sploh poleti najbolj prijazni naši koži in počutju. Res pa je, da niso najenostavnejši za vzdrževanje, saj se mečkajo in jih je težje likati. Najbolje je poiskati nekakšen kompromis med naravno in umetno sestavino, seveda v prid naravnim materialom. Pametno je tudi preveriti, ali boste oblačilo lahko vzdrževali sami s pranjem doma. Vsaka pot v čistilnico in tudi stroški ne bodo opravičili števila nošenj, saj vemo, da poleti oblačila zelo pogosto menjavamo.

Liker se od žganja loči po tem, da je slajši, vsekakor z nižjim alkoholnim deležem in navadno aromatiziran z zelišči, sadjem, začimbami, oreški. Če so nekoč likerje uporabljali zlasti v zdravilne namene, je to danes bolj ali manj aromatičen dodatek sladicam, kavi, kakavu, koktajlom, vsekakor pa priljubljen aperitiv.

Likerji naj bi vsebovali vsaj 100 gramov sladkorja na liter in vsaj 15-odstotni volumski delež alkohola. Le redkokateri je staran, kot je značilnost žganja ali podobnih žganih pijač, nekaj tednov odležijo le zaradi maceracije dodatkov in sproščanja njihovih arom v alkohol. Z njimi so se sladkali in omamljali že v srednjem veku, pravijo zgodovinski viri. Pripravljali so jih večinoma menihi, ki so imeli dostop do zelišč in predvsem tudi do alkohola. Večina še danes poznanih (samostanskih) likerjev pa izvira iz 19.