Prehrana

Črevesje (lat. intestinum) je tretji del prebavnega trakta od želodca do zadnjične odprtine. V njem se prebavljajo snovi v hrani, ki jih v primerjavi s kislim okoljem želodca kemično razgrajujejo baze. V osnovi ga delimo na tanko in debelo črevo, vsako ima svoje naloge. Ne pozabimo: dobra prebava je odvisna od dobre prehrane. 

Pri odraslem človeku je črevesje dolgo od 6,5 do osem metrov, a ima zaradi resic zelo veliko prebavno površino, kar okrog 300 kvadratnih metrov. Dolžina črevesja kaže, da je človek vsejed, saj se živalske beljakovine razmeroma hitro prebavijo v želodcu, medtem ko se v črevesju prebavlja predvsem rastlinska hrana, in to dalj časa. V črevesju je alkalno, bazično okolje. Bazično okolje nastane in se vzdržuje s pomočjo trebušne slinavke, ki v začetni del tankega črevesa, tj. v dvanajstnik, izloča točno določene količine bazičnih bikarbonatnih ionov, da ti nevtralizirajo kislino in kisle ostanke iz želodca. Prevladujoči bazični ioni poskrbijo, da je v dvanajstniku in potem v vsem črevesju bazično okolje.

Zdravje

V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi okoli 10.000 ljudi, najmanj deset odstotkov pa je takih, ki še nimajo diagnoze. Zaradi staranja prebivalstva lahko v prihodnje pričakujemo vse večji delež bolnikov, saj v svetu to bolezen ocenjujejo kot najhitreje rastoče nevrološko obolenje.

Parkinsonova bolezen močno vpliva na kakovost življenja bolnika in njegovih bližnjih. Prvim simptomom, kot so motnje spanja in razpoloženja, se sčasoma pridružijo težave z gibanjem, kot so tresavica, počasnost gibov in okorelost, ter nemotorične težave, na primer zaprtje, motnje voha. Z leti se težave stopnjujejo in pojavljajo se nove: motnje ravnotežja, zastoji pri hoji, težave z govorom in požiranjem.

Zdravje

»Ljudje, zlasti starejši, imajo pogosto težave s kolki in koleni zaradi artroze, kot rečemo degenerativnim spremembam sklepov. Gre za obrabo sklepnega hrustanca, ko ta postopno izginja, robovi sklepnih površin se razoblikujejo – nastajajo nekakšni kostni izrastki (osteofiti), pride tudi do osteoskleroze (zgostitve kosti),« začne mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, in doda, da poškodbe še pospešijo degenerativne spremembe; v takih primerih pride do artroze precej prej, ne šele v poznejših letih.

Prehrana

Jetra niso romantična kot srce ali skrivnostna kot možgani, so pa enkratna in izredno močna žleza, ki sodeluje pri prebavi v tankem črevesu in pri presnovi v celicah. So brez živcev, zato nas ne bolijo in ne zaznamo bolezni jeter, dokler te niso že napredovale. Je pa res, da se jetra lahko povsem obnovijo, naravno regenerirajo, tudi če je ostala samo četrtina nepoškodovanega tkiva.

Jetra so pravcati kemijski laboratorij telesa, saj opravljajo več kot 60 odstotkov vseh prebavnih nalog ali več kot 500 funkcij. Najpomembnejše naloge so vsekakor razgradnja toksinov in čiščenje krvi ter skrb za presnovo hranil v telesno energijo. V jetrih se shranjuje glukoza v obliki glikogena kot vira energije za telesne celice. V jetrih nastane polovica holesterola, drugo pridobimo s hrano. Toda kar štiri petine holesterola, ki nastane v jetrih, telo uporabi za nastanek žolča v žolčniku. Ta je nujen pri prebavi maščob.

Masaža telesa je oblika terapevtskega dotika, ki zelo pozitivno vpliva na telesno in duševno dobro počutje ter zdravje. Če pri tem uporabimo ustrezno terapevtsko kremo ali olje, je učinek še boljši.

Eden pomembnejših načinov, kako poskrbimo zase in za svoje telo, je redna masaža. Dobro je, če postane del naše redne rutine, saj ima veliko koristnih učinkov. Masaža je odličen način za zmanjšanje stresa in tesnobe. Spodbuja sproščanje endorfinov, ki so naravno sredstvo proti bolečinam in hkrati dvigajo razpoloženje, obenem pa znižuje raven kortizola, ki je povezan s stresom. Če se zaradi stresa počutimo izčrpane in preobremenjene, nas sprostitvena masaža umiri in prežene tesnobo. Bolečine v vratu, ki so posledica napetih mišic in sedenja, lahko učinkovito preženemo z masažo, ki spodbuja krvni obtok in sprošča napetost v mišicah. Z njo se tudi uspešno borimo proti okorelosti in bolečinam v mišicah in sklepih. Pomaga pri nespečnosti in motnjah spanja, ki negativno vplivajo na splošno zdravje in dobro počutje.

Zdravje

Pljučnica je dokaj pogost vzrok smrti pri nas, zlasti med starejšimi ljudmi. Najpogostejši povzročitelj pljučnice je pnevmokok (Streptococcus pneumoniae), ki povzroča tudi meningitis, bakterimijo (vdor bakterij v kri), vnetje obnosnih votlin in vnetje srednjega ušesa, kar je pogosto pri otrocih.

S pravilnim ozaveščanjem bi lahko marsikatero okužbo, predvsem pa zaplete preprečili ali vsaj omilili, je prepričana dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Starejši od 65 let in kronični bolniki, ki jih okužba najbolj ogroža, imajo možnost brezplačnega cepljenja proti pnevmokoknim okužbam.

Rekreacija

Sprehodi in delo zunaj so, vsaj kar zadeva gibanje v sodobnem življenjskem ritmu, premalo za človeški organizem. To velja za vsa življenjska obdobja. Današnji način življenja prinaša potrebo po dodatnem gibanju, ki ohranja telo vitalnejše. Še posebej se to pozna na hrbtenici in sklepih. Prikazane vaje s palico vzdržujejo in nadgrajujejo vitalnost.

Vaje za ogrevanje med hojo ali kar tako so, kot radi rečemo, vredne zlata. Razmišljajte v smeri, da so vaje s palico lahko tudi edina vadba, ki je primerna tako za ogrevanje, krepitev kot tudi za sproščanje. Čisto enake vaje lahko naredite na različne načine in različno hitro, učinki na telo so prav tako občutno različni. Najprej vadite po ustaljenem načinu ogrevanja s ponavljanji, nato kar se da počasi in ob koncu še lagodno za sprostitev.