Zaradi pomanjkanja spanja zbolimo
Zdravje
Spanje je – poleg raznolike prehrane in dovolj telesne dejavnosti – ključnega pomena za ohranjanje zdravja. Vpliva namreč na številne procese v organizmu.
Dovolj dolg in trden spanec izboljšuje odpornost in imunski odziv, zniža se raven stresnega hormona, kar ugodno vpliva na srce in obtočila, znižata se srčni utrip in raven krvnega tlaka, pomembno je za obnavljanje celic ter kratkoročni in dolgoročni spomin, prav tako ugodno vpliva na duševno zdravje. Po drugi strani pa nespečnost ter druge motnje spanja pripomorejo k hitrejšemu staranju in h nastanku nekaterih bolezni, na primer možgansko-žilnih obolenj, raka na prsih ali raka na debelem črevesju, diabetesa, poleg tega močno povečajo možnost za nastanek demence in tveganje za različno srčno-žilne dogodke. Znano je, da ima motnje dihanja v spanju več kot polovica bolnikov s srčnim popuščanjem, poudarja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja.
Prehranske vlaknine za trdno zdravje
PREHRANA
Prehranske vlaknine so tiste vrste živil, ki smo jim šele v zadnjih desetletjih zapeli hvalnico in pripisali pravi pomen. Spominjam se, da smo se v moji mladosti v šoli učili, da so vlaknine samo balast, torej snovi, ki dajejo maso živilom rastlinskega izvora, a jih telo ne more prebaviti, koristile naj bi le prebavi. Danes vemo, da so prehranske vlaknine zelo pomembne v naši prehrani tudi za mnoge druge stvari.
Prehranske vlaknine so topne in netopne snovi in so pomemben del uravnotežene prehrane in imajo ugoden vpliv na nekatere fiziološke procese v prebavnem traktu, kar ob zadostnem vnosu zmanjša tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Res je sicer, da so za naše črevesje prehranske vlaknine neprebavljive in jih telo ne more izkoristiti kot druge sestavine hrane, da bi iz njih počrpalo hranilne snovi. Korist je samo posredna, saj so vlaknine hrana številnih bakterij v debelem črevesju, kjer je več milijard dobrih mlečnokislinskih bakterij, ki vlaknine razkrajajo. Zato se te bakterije ob hrani, bogati z vlakninami, lažje in hitreje razvijajo in tako preprečujejo, da bi se razvijale patogene bakterije debelega črevesja, ki bi nam škodile.
Vloga naših pričakovanj in prepričanj
Psihologija
»Danes si bila bolj glasna kot po navadi,« se je iz postelje oglasil deček, ki je nestrpno čakal mamo, da se vrne iz popoldanske izmene dela. »Slišal sem te že pri vhodnih vratih bloka.« Živela sta v tretjem nadstropju in običajno je Ivo mamo slišal šele takrat, ko je vtaknila ključ v ključavnico. Današnji večer pa je dočakal težko pričakovano igračo, ki je bila nagrada za njegovo prvo pozitivno oceno pri matematiki. Ta mu je namreč delala ogromno preglavic. Kako to, da so Ivova ušesa tisti večer tako zelo ostro ujela šum iz pritličja bloka?
-
Gibanje
Pravzaprav je zelo zanimivo, kako hitro lahko otroka pripravimo k sodelovanju pri gibanju, tako pa naredimo veliko koristnega za oba. Ko otroci (mlajši ko so, bolj je to opazno) vidijo starejše pri vadbi, jih po navadi najprej tiho opazujejo, nato pa jih začnejo posnemati. In ko se prepričajo, da se je treba ob sestavljenih vajah za gibljivost in ravnotežje malo potruditi, jih zagrabi, da začnejo vaditi tudi sami, saj želijo biti boljši od »ta starih«.
Ta trik pri najmlajših skoraj vedno vžge, saj se otroci navadno vedno pozitivno odzovejo na vse novosti. Najmanj, kar se vam lahko zgodi, če jih povabite k vadbi, je, da vas bodo pogledovali po strani in se nasmihali. A verjemite, da si njihove male buče prav vse zapomnijo. Marsikdo, ki mu bo morda nerodno vaditi z vami, bo sam neverjetno dobro in hitro usvojil videno. In med zimskimi sprehodi v lepem vremenu je pravi užitek narediti nekaj vaj za gibljivost in ravnotežje.
Poskrbimo, da bomo ostali zdravi
Zdravje
Na spletnem portalu Medscape sem našla zanimiva članka iz strokovnih medicinskih revij, ki bi utegnila zanimati bralke in bralce našega časopisa.
Kanadski raziskovalci so ugotovili, da je cepljenje proti gripi povezano z znižanjem tveganja za možgansko kap med odraslimi, tudi pri tistih z visokim tveganjem. Avtorica članka dr. Jessalyn Holodinsky, epidemiologinja na Univerzi Calgary v Kanadi, piše, da obstaja pomembna povezava med vnetji zgornjih dihal in pojavnostjo srčne in možganske kapi. V času pandemije covida se je to jasno pokazalo. Znano je tudi, da cepljenje proti gripi pri srčnih bolnikih zniža tveganje za infarkt in hospitalizacijo.
Izpoved prostovoljno lačnega Slovenca
Zdravje
Ljudje se odpovedujejo hrani zaradi različnih razlogov: verskih, političnih, shujševalnih, protestnih, gladujejo zaradi zdravstvenih težav, iskanja samega sebe, notranje resnice, duhovnih vrednot … Sam se začel postiti zaradi več razlogov: malo zato, da si »obtešem« sicer ne prevelikega obsega pasu, da si bom lažje zavezoval zimske čevlje, zaradi (novinarskega) »firbca« preizkusiti nekaj novega in tudi iz želje po preverjanju krepkosti svoje volje.
Prostovoljno ničesar jesti je hud boj s samim seboj, svojo voljo, svojimi zakoreninjenimi življenjskimi in prehranjevalnimi navadami ter miselnostjo. Pri tem izpuščam drugo plat medalje oziroma grozljivo dejstvo, da po podatkih organizacije Svetovni program za hrano (WFP) vsako noč po vsem svetu v posteljo leže okoli 830 milijonov (v grobem deset odstotkov svetovne populacije) zaradi revščine neprostovoljno lačnih ljudi.
Poskrbimo za večjo imunsko odpornost
V zimskem času se pogosteje srečujemo z virozami in prehladi. Okužbe povzročajo različni virusi, posledice pa so predvsem težave z dihali, povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, suh kašelj, draženje v grlu in občutek izčrpanosti. Kako se jim lahko izognemo?
Od naše imunske odpornosti je odvisno, ali bomo ob stiku z okuženo osebo resneje zboleli, se morda le nekaj dni počutili slabše ali pa jo celo odnesli brez posledic za naše zdravje. K odpornosti največ prispeva redna telesna dejavnost, najbolje na svežem zraku, ki prinaša tudi duševno sprostitev in dober spanec, kar prav tako prispeva k ohranjanju zdravja.
Cepljenje proti proti pnevmokoknim okužbam je brezplačno
Zdravje
Streptococcus pneumoniae oziroma bakterija pnevmokok je vzrok za številne bolezni, ki nas v teh mesecih lahko spravijo v posteljo ali morebiti celo v bolnišnico. Obstaja okoli 100 različnih sevov bakterije, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni.
Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi pa so otroci do drugega leta starosti, kronični bolniki in starejši. Pri otrocih je najpogostejša pnevmokokna bolezen vnetje srednjega ušesa, pri starejših pa okužba največkrat poteka v obliki pljučnice. Pnevmokokna pljučnica se začne z nenadno mrzlico, visoko telesno temperaturo, kašljem z gnojnim rumenim izmečkom, ostro bolečino v prsih, ki se poslabša ob globokem vdihu, povišanim utripom srca in oslabelostjo. Zaradi vdora bakterije v kri lahko pride tudi do okužbe krvi ali vnetja možganskih ovojnic oziroma meningitisa. Zanj so značilni bruhanje, povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, razdražljivost, trd vrat, nevrološki izpadi, krči in koma.
Z nekaj pomoči je življenje lažje
Zdravje
Številne raziskave kažejo, da na dolgo in zadovoljno življenje pozitivno vplivajo pristni medosebni odnosi, podpora bližnjih, dobro psihično počutje in zdravje, samostojnost, mobilnost ter aktivnosti, s katerimi se posamezniki ukvarjajo. Če bi bile ob tem še bolj razširjene – in cenovno dostopne – delovnoterapevtske in fizioterapevtske storitve ter različne oblike pomoči na domu, bi zagotovo več starejših ljudi zrela leta lagodneje preživljalo na svojih domovih.
O tem je prepričana tudi Ivanka Janković iz Ljubljane. Govori pa iz svojih izkušenj, saj je imela zadnji dve leti kar precejšnje zdravstvene težave. Dvakrat je prebolela koronavirusno bolezen in dolgo okrevala po zlomu noge. A najhujše je že za njo in zlepa ji ne bi pripisali, da je junija lani dopolnila 93 let. »Veste, zelo veliko naredim zase. Saj moram, če želim ohraniti tako vitalnost, kot jo imam,« pove že na začetku pogovora. Doda še, da svoj mladostni videz in počutje pripisuje dobrim genom in volji do življenja.
-
Peka kruha z drožmi ni nič novega, tako so kruh pripravljale že naše babice in prababice, dokler jih ni spodrinil industrijski kvas, ki je peko poenostavil in pohitril. Zadnje čase droži ponovno odkrivamo, med korono so postale pravi modni hit. Še vedno pa je veliko predsodkov do tovrstnega kruha, ki ga večina pozna pod imenom kislo testo, čeprav kruh ni prav nič kisel niti zbit, ampak mehak, polnega okusa in s hrustljavo skorjico. Poleg kruha pa lahko z drožmi pripravljamo tudi slastna peciva – od buhtljev, potic, kolačkov, medenjakov do zavitka in palačink.
