Pokojnine
Minister Mesec obiskal mariborsko enoto Zpiza
Dobro je vedetijanuar '26Pokojnine
Ob regijskem obisku Vlade RS konec novembra je območno enoto zavoda v Mariboru obiskal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in preveril, kako smo pripravljeni na izvajanje nove pokojninske reforme. Naša območna enota, kjer dela 137 zaposlenih, je največja, tu imajo poleg delavcev na I. stopnji delovno mesto tudi sodelavci, ki spadajo v druge sektorje oziroma organizacijske enote, ki imajo sedež v Ljubljani.
Glavna tema obiska je bila implementacija novele ZPIZ-2O, ki se začne uporabljati 1. januarja 2026. Ministru je bilo predstavljeno, da je novela zelo zahtevna, saj se je za izvajanje spremenilo več kot 100 členov ZPIZ-2. Skupna ugotovitev je bila, da je z izvajalskega vidika zelo pomembno, da se reforma vpeljuje postopoma, z ustreznimi prehodnimi določbami in se določbe o zvišanju upokojitvenih pogojev ter podaljšanju načina odmere pokojninske osnove uveljavijo šele v letu 2028. Na ta način zavarovanci ne iščejo možnih izhodov s trga dela tako, da si zagotovijo varstvo pravic, zavod pa ima več časa, da se pripravi na izvedbo reforme.
-
Dobro je vedetijanuar '26Pokojnine
Od 1. januarja 2026 bodo uradne ure Krajevne pisarne Krško Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije le ob sredah od 8. do 12. ure ter od 13. do 15. ure.
Zahtevke lahko vlagate tudi z uporabo elektronskih storitev na spletnem naslovu www.zpiz.si (storitev eVloge za VSE brez uporabe digitalnega potrdila, Moj eZPIZ za zavarovance in uživalce pravic, Moj BiZPIZ za organizacije) ali posredujete zahtevke po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana ter jih oddate v nabiralnik ob vhodu v prostore zavoda. Informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter druge informacije v zvezi z izvajanjem obveznega zavarovanja zavod zagotavlja tudi po telefonu v poslovnem času (v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure, v petek od 8. do 13. ure) in po elektronski pošti informacije@zpiz.si.
Sprejeli finančni načrt zavoda za 2026
Dobro je vedetijanuar '26Pokojnine
Na zadnji decembrski seji sveta Zpiza v tem mandatu so člani med drugim obravnavali tudi finančni načrt zavoda za leto 2026. Priprava tega načrta je bila zelo zahtevna naloga, saj je bila pred kratkim sprejeta pokojninska reforma ZPIZ-2O, ki bo imela tudi finančne učinke na poslovanje zavoda. Še posebej, ker je bil njen cilj izboljšanje gmotnega položaja upokojencev, še zlasti določenih kategorij.
Pri pripravi načrta so upoštevali realizacijo poslovanja zavoda v desetih mesecih in projekcijo do konca leta ter nova izhodišča makroekonomskih gibanj, ki jih je jeseni pripravil Umar.
-
Od 1. januarja 2026 bodo uradne ure Krajevne pisarne Krško Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije le ob sredah od 8. do 12. ure ter od 13. do 15. ure.
Zahtevke lahko vlagate tudi z uporabo elektronskih storitev na spletnem naslovu www.zpiz.si (storitev eVloge za VSE brez uporabe digitalnega potrdila, Moj eZPIZ za zavarovance in uživalce pravic, Moj BiZPIZ za organizacije) ali posredujete zahtevke po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana ter jih oddate v nabiralnik ob vhodu v prostore zavoda. Informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter druge informacije v zvezi z izvajanjem obveznega zavarovanja zavod zagotavlja tudi po telefonu v poslovnem času (v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure, v petek od 8. do 13. ure) in po elektronski pošti informacije@zpiz.si.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Dobro je vedetidecember '25Pokojnine
VDOVSKA POKOJNINA
Bralka navaja, da je njen pokojni mož pretežni del pokojninske dobe dopolnil v Sloveniji, manjši del pa v Makedoniji. Od znanke je izvedela, da bo v Sloveniji lahko uveljavila vdovsko pokojnino, ko bo dopolnila starost 58 let. Zanima jo, ali je ta informacija pravilna, glede na to, da je njen mož umrl novembra 2021, ona pa je ob njegovi smrti dopolnila starost 53 let in en mesec. Trenutno je zaposlena, vendar bi mogoče vseeno uveljavila vdovsko pokojnino, saj svoje delo težko opravlja.
Zimski dodatek – nova pravica iz pokojninskega sistema
Dobro je vedetidecember '25Pokojnine
Zimski dodatek je prišel na mizo ob koncu pogajanj o reformi pokojninskega sistema, vendar bo zelo pomemben za prihodnje generacije, predvsem za najranljivejše kategorije upokojencev in prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Letos bo znašal 150 evrov, v naslednjih letih pa bo postopoma naraščal. Izplačan bo 17. decembra. V primeru naknadno priznane pravice pa bo izplačan najkasneje skupaj z izplačilom redne pokojnine in nadomestil za mesec maj v letu 2026.
Prvotna ideja je bila, da bi bil zimski dodatek izplačan že v letošnjem novembru z izplačilom pokojnin in nadomestil. Novelo ZPIZ-2O je državni zbor sprejel 18. septembra, a je pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma odložila uveljavitev novele na kasnejši čas. Vlada je držala obljubo, da bo v letošnjem letu izplačan zimski dodatek, saj je v interventni zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), ki ga je državni zbor sprejel 11. novembra, vključila določbe glede zimskega dodatka za leto 2025.
Dodatek za pomoč in postrežbo in dolgotrajna oskrba se izključujeta
Dobro je vedetidecember '25Pokojnine Aktualno
Prvega decembra 2025 so se prenehale uporabljati določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanašajo na dodatek za pomoč in postrežbo, razen če gre za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo slepi ali slabovidni osebi.
Tretjega avgusta 2023 je začel veljati zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), s katerim se ureja sistem dolgotrajne oskrbe in določa postopno uveljavljanje pravic. Kot prva se je 1. januarja 2024 uveljavila pravica do oskrbovalca družinskega člana. Od 1. julija 2025 je mogoče uveljavljati pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, od 1. decembra 2025 pa tudi pravico do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji ali dnevno dolgotrajno oskrbo pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe ali pravico do denarnega prejemka. Dodatni pravici sta e-oskrba ter storitev za krepitev in ohranitev samostojnosti, ki ju lahko uveljavi upravičenec poleg posamezne pravice do dolgotrajne oskrbe.
Zimski dodatek bo izplačan 17. decembra
Prejemniki pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja bodo letos prvič dobili tudi zimski dodatek v višini 150 evrov. Izplačan bo 17. decembra. Kot so sporočili iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prejemnikom ne bodo pošiljali obvestil o tem nakazilu.
Zimski dodatek se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, dobili ga bodo vsi, ki so junija letos že prejeli letni dodatek. Tistim, katerim bo pravica do letnega dodatka za letos priznana naknadno, bo nakazan ob izplačilu rednih prejemkov za maj 2026. Do zimskega dodatka so v sorazmernem delu upravičeni upokojenci, ki se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, in prejemniki delne pokojnine ali sorazmernega dela pokojnine. Zimski dodatek se prav tako odmeri v sorazmernem delu, če je osnovna pravica priznana ali je prenehala med koledarskim letom.
Katere ugodnosti bodo z reformo veljale že drugo leto
Dobro je vedetinovember '25Pokojnine
Z novo pokojninsko reformo (ZPIZ-2O) bo začelo veljati kar nekaj ugodnosti tako za sedanje kot nove uživalce pravic.
Najprej navajamo ugodnosti, ki bodo veljale za vse, ki so že uživalci pravic:
- Zimski dodatek 150 evrov bo izplačan z novembrsko pokojnino 2025 in je sistemsko urejen, prejmejo ga skoraj vsi upokojenci, razen upokojeni za ožji obseg pravic, torej več kot 650.000 upokojencev, in brezposelni delovni invalidi, ki prejemajo nadomestilo – teh je več kot 11.000.
Konferenca, ki je postregla tudi z rešitvami
Dobro je vedetinovember '25Pokojnine Aktualno
V prejšnji reviji smo predstavili prvi del 8. konference pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila septembra v Portorožu, njena osrednja tema pa je bila nova pokojninska reforma. Tokrat povzemamo glavne ugotovitve iz drugega dela, kjer so bili predstavljeni demografski podatki, ki so bili temeljni razlog za reformo, stanje gospodarstva ter poudarki predlaganih rešitev.
Ugledni gostje so skušali odgovoriti na vprašanje, kako bodo na izvajanje pravice do socialne varnosti vplivali današnji demografski trendi in trg dela. Dr. Andraž Rangus, raziskovalec Inštituta za ekonomska raziskovanja, je predstavil velike izzive pokojninskih sistemov po svetu, ki izhajajo iz demografskih sprememb, strukturnih sprememb na trgu dela in fiskalnih omejitev. Pri tem je poudaril vlogo solidarnosti kot temeljnega načela, ki presega golo finančno vzdržnost sistemov in vključuje vprašanja pravičnosti, delitve tveganj in medgeneracijsko pogodbo. Trenutno je največje število delovno aktivnega prebivalstva v azijskem svetu, medtem ko je najmlajša delovna sila na afriški celini. Močan vpliv na trg dela bodo imele avtomatizacija, digitalizacija dela in umetna inteligenca, kar bo zahtevalo vedno večje prilagajanje delovne sile. V širšem kontekstu demografije je poudaril tudi naš odnos do okolja in porabe energije.
