Potovanja
Spoznajte ledenico, štirn'co in apnenico
Prosti časdecember '24Potovanja
Reportaža
Naravoslovno-zgodovinska učna pot Hrpelje vodi mimo enkratnih kraških pojavov, bogatega rastlinskega in živalskega sveta, vse skupaj pa je obogateno s kratkimi in jedrnatimi opisi na informacijskih tablah, ki poljudno razložijo marsikatero skrivnost polpreteklega vsakdana v Hrpeljah in okolici.
Na sprehodu velja upoštevati zanimivo markacijo v podobi kuščarja zelenca, ki je naslikan na večjih kamnih ob poti in je žal vse redkejši živalski gost kraških gmajn. »To je Rudetova ledenica, kjer so pozimi shranjevali led, ki so ga nalomili v zmrznjenih kalih in ga nato poleti vozili v Trst za potrebe mesnic in pivovarn. Poglej, v tem vodnjaku smo se vaški otroci kopali, živina pa napajala v bližnjem kalu. Tukaj pa je dobro ohranjen primerek kraškega ograjenega vrta, ki je poljske pridelke varoval pred lačno divjadjo. No, v tej vrtači so vaščani proizvajali apnenec, tam naprej pa so nekoč kopali železovo rudo,« je kot iz rokava stresal podatke Hrpeljec Boris Novak, ki se je več kot uspešno prelevil v priložnostnega vodnika na sprehodu po naravoslovno-zgodovinski učni poti.
-
Prosti časnovember '24Potovanja
Reportaža
Kot uvod v branje romana Borisa Pahorja Mesto v zalivu smo članice in člani bralnega krožka, ki deluje v okviru Knjižnice Kozina in ga že drugo leto vodi Jana Barba, obiskali nam ljubo mesto Trst ter čuječe odkrivali njegovo slovensko in literarno dušo.
V njem smo se počutili tako domače, kot se tu doma počutijo ljudje različnih narodnosti: Italijani, Nemci, Slovenci, Hrvati, Srbi, zadnja desetletja tudi Kitajci in drugi, ki tu živijo. Poseben pomen ima to naše drago mesto v zalivu, kot bi rekel Pahor, za male ljudi ob italijansko-slovenski meji, saj so s Trstom povezani več rodov nazaj. Svoje je seveda tudi v tem delu Evrope naredila prva svetovna vojna, da je pêlin postal simbol tega dela slovenske zemlje ob morju, da se je tod v času pred drugo svetovno vojno in med njo zalezel fašizem ─ se pa vendarle zdi, da je do današnjih dni etika nacionalizma zgorela, da je popustila prevlada tendence D-faktorja in da zmoremo v tem obmejnem prostoru Evrope zgledno sobivati ob odprti meji in težimo k temu, da grobost ne bo več zamenjala vljudnosti.
-
Prosti časnovember '24Potovanja
Izlet
Ribnica je upravno, gospodarsko in kulturno središče ribniške doline. Poznano je tudi kot središče pokrajine suhorobarjev in lončarjev. Obiskali bomo cerkvico, ki stoji nad Zapužami pri Ribnici.
V rimskem obdobju je po robu Ribniškega polja tekla vojaška cesta. Leta 1220 sta bila prvič omenjena ribniško gospostvo in grad, ki je bil med drugo svetovno vojno požgan in so ga delno obnovili. Naselje se je od prvotnega jedra okrog gradu in župnijske cerkve po drugi svetovni vojni razraslo in pritegnilo v urbano celoto nekaj nekdanjih vasi. Mogočna cerkev sv. Štefana, ki ji je požar leta 1945 uničil streho, se zdaj ponaša z zvonikoma, prenovljenima po Plečnikovih načrtih.
Poceni razkošje kot vaba za hazarderje
Prosti časoktober '24Potovanja
Las Vegas je verjetno edini zabaviščni park na svetu, kjer otrok ne marajo preveč. Ko se izza zadnjega ovinka okoliškega hribovja prikaže puščavska dolina, nad mestom luči in greha lebdi rumen oblak peska in smoga. Industrija zabave ga v ozračje spušča prav tako razkošno, kot razkošno razvaja svoje goste. Pogled na mesto s skoraj 700 tisoč prebivalci ni podnevi nič kaj privlačno. Ko se spusti mrak, pa se spremeni v pravljično mesto tisoč in ene možnosti.
Las Vegas zna poskrbeti tudi za množico navadnih ljudi, željnih zabave, tistih s povprečnim zaslužkom, ki si razkošnih počitnic sicer ne zmorejo privoščiti. Nastanitev v tematskih hotelskih kompleksih v obliki egiptovske piramide, italijanskih Benetk, palače rimskega cesarja ali starodavnega viteškega gradu, ki so že na pogled razburljivi, z dva, tri ali pet tisoč velikimi in udobnimi sobami lahko dobite že za le nekaj deset dolarjev, kar je približno toliko, kolikor sicer običajno stanejo precej bolj skromne sobe v motelih ob ameriških cestah. A proti koncu tedna se cena viša, tudi do 100 dolarjev in več za isto sobo. Svoje obiskovalce zna Las Vegas razkošno in poceni tudi pogostiti z bogatimi hotelskimi zajtrki, prigrizki in pijačo, ki jo nenehno brezplačno ponujajo v igralnicah.
Upokojenka je našla obljubljeno deželo
Prosti časoktober '24Potovanja
Najjužnejši predeli Španije v okolici mesta Velez Malaga imajo prav posebno mikroklimo. Zime v bližini obale so mile in dnevne temperature lahko tudi januarja presegajo 20 stopinj. Deževni dnevi so prava redkost, nad čimer se navdušujejo turisti in tujci, ki si želijo zimo preživeti v toplih krajih. Med njimi je vse več upokojencev, ki si na jugu Španije kupijo nepremičnino ali pa se odločijo za dolgoročni najem.
Ena izmed teh je Nemka Emmeli Voss. Pred nekaj več kot dvajsetimi leti, še pred upokojitvijo, je kupila dober hektar veliko posestvo. Prvotni lastnik je zemljišče zasnoval ekološko: namesto monokulture sadnih dreves, kot je to v navadi v tem delu Španije, je posadil le po nekaj dreves posamezne vrste: od avokada, manga, papaje, banan, makadamije, pasijonke, gvajav pa do granatnih jabolk, pomaranč, limon, kumkvata, fig, mandljev, oljk, kakija in trte, ki so za Sredozemlje bolj običajni.
Kjer uspeva največ riža v Evropi
Prosti časseptember '24Potovanja
Reportaža
Septembra in oktobra v Italiji žanjejo riž. Da, prav ste prebrali. Riž namreč ne uspeva le v Aziji, ampak tudi v Evropi. Največja pridelovalka tega žita na stari celini je prav Italija, ki ga na 220.000 hektarjih pridela kar 1,4 milijona ton. V delti najdaljše italijanske reke Pad je riž glavna kmetijska rastlina. V preteklosti seveda ni bilo tako: na območju številnih vodnih kanalov, s katerimi so nekoč regulirali poplavna območja ter omogočali plovbo v notranjost, so nekdaj živeli redki naseljenci, med katerimi je kosila malarija.
-
Prosti časseptember '24Potovanja
Reportaža
Beograd na žalost ni najbolj urejena prestolnica. Prav nasprotno, glavno mesto nekdanje skupne države je hrupno, zasičeno s prometom in onesnaženo. Vendar se tudi v njem najdejo kotički miru, kulturne krajine in čisto pravi botanični vrt. Edini v Srbiji.
Botanični vrt Jevremovac leži ob Bulvarju despota Stefana, pol ure hoda od strogega centra mesta na Kalemegdanu, nad sotočjem Save in Donave. Razprostira se na zavidljivih 500 hektarjih in je čudovita podoba oblikovane narave sredi milijonskega mesta. Od svoje ustanovitve pred 135 leti služi enakim namenom: izobraževanju študentov, proučevanju in varstvu ogroženih rastlin ter oddihu meščanov, saj deluje kot naravni filter. Inštitut za botaniko beograjske univerze ob upravljanju vrta skrbi še za herbarij, iz katerega izhajajo vsa botanična proučevanja, in za eno najstarejših botaničnih knjižnic na Balkanu.
Razgled, kot ga je imela požarna čuvajka
Ob obisku Maribora se lahko povzpnete na zvonik mariborske stolne cerkve na Slomškovem trgu, v katerem je do leta 1933 delovala požarna opazovalnica, ki je skupaj z organizirano gasilsko službo branila mesto pred uničujočimi požari. Na vrhu stolpa je bilo urejeno malo stanovanje, kjer je prebival požarni opazovalec, ki je z zvonjenjem opozarjal meščane na nevarnost.
Obiskovalci se povzpnejo po dobro zavarovanih 162 stopnicah mimo zvonov do zunanje razgledne ploščadi z zvončkom želja, vmes pa si ogledajo še razstavo o delu požarnega opazovalca. Pravzaprav je bila zadnja požarna čuvajka Antonia Weiss.
-
Na raziskovanje lepot Kamniško-Savinjskih Alp se lahko vse do 1. septembra vsak dan odpravite s t. i. prevozom skoči gor – skoči dol oziroma hop-on hop-off. Krožna pot omogoča obisk priljubljenih turističnih točk, od Kamniške Bistrice, Preddvora, Jezerskega do Logarske doline. Brez skrbi glede parkiranja ali prometnih zastojev boste lahko raziskovali čudovite kraje, kot so Preddvor, Jezersko, Solčava, Logarska dolina, Luče in Kamnik pa tudi Komendo.
Postaje in vozni red kombija najdete na spletni strani Kamniško-Savinjskih Alp, za prevoz pa je treba sedež rezervirati vsaj en dan pred odhodom do 16. ure na telefonski številki 040 890 105.
Kjer se sodobnost meša s preteklostjo
Reportaža
Potovanje na Škotsko je potovanje v preteklost, v sivo davnino, ki se ujema s sodobnimi mesti, čudovitimi gradovi z destilarnami viskija in belimi čredami drobnice, razmetanimi po zelenem hribovju. To je najbolj občutno spomladi, ko je dežela praktično vsa zelena, razen tmurne sivine zidovja mest in gradov, iz katerih še danes veje duh preteklosti.
Letališče v predelu Ingliston in železniška postaja Waverley v središču mesta sta v majskih dneh najbolj obiskani točki dežele, letala se spuščajo iz vseh krajev sveta na to relativno malo letališče, medtem ko na glavno železniško postajo prihajajo vlaki samo iz Londona in se potem razgubljajo po arhaičnih pokrajinah naprej proti severozahodu.