Potovanja
-
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Risovo učno pot, ki poteka v osrčju kočevskih gozdov, so postavili leta 2021, lani pa je bila v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna izbrana za najboljšo tematsko pot v Sloveniji.
Prav zaradi priznanja je Zavod za gozdove Slovenije skupaj s kmetijskim ministrstvom letošnji osrednji dogodek ob Tednu gozdov pripravil na Kočevskem. Pot je nastala v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Biotehniško fakulteto in Zavodom Kočevsko v okviru projekta reševanja risov pred izumrtjem LIFE Lynx. Izobražuje o pomenu in vlogi risa v ekosistemu ter priložnostih, ki jih njegova prisotnost predstavlja za lokalno skupnost. Glavni cilj projekta je reševanje populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev na območju dinarskega in jugovzhodnega dela Evrope. Pred začetkom projekta je bila populacija risov v Sloveniji izredno majhna, izolirana, posamezne živali pa so bile med seboj sorodstveno povezane. To so znižali z doselitvijo zdravih živali od drugod. V projektu v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doseljujejo rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter tako preprečujejo izumrtje domače populacije.
Priloga Vodna učna pot Grabnarica
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Vodna učna pot blizu Radovljice je prijetna, nezahtevna krožna pot ob potokih Grabnarica in Lipnica, ki vodi po senčnem hladu gozda čez lične lesene brvi nad potokom vse do manjšega bajerja, nazaj pa po odprtih poljih in travnikih s čudovitimi razgledi na Karavanke.
Potok Grabnarica, ki mu zaradi (zdaj že redkih) potočnih rakov pravijo tudi Račnica, je kratek pritok Lipnice. Njegova struga ustvarja poseben svet, za katerega so značilne velike temperaturne razlike ter bogastvo živalskih in rastlinskih vrst. Oba potoka sta v preteklosti poganjala številne žage in mline, ki so mleli dan in noč, nekateri ostanki so vidni še danes. Radovljiška gospoda je tja prihajala na ribe, ki so jim jih postregli v uti na vodi, v bajerju pa so se kopali in vozili po njem s čolnom.
Priloga Resslov gaj nad Ankaranom
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Gozdna učna pot, ki se razprostira na Jurjevem hribu na zahodnem delu Ankaranskega polotoka, je posvečena Josefu Resslu (1793–1857), slovensko-češkemu izumitelju ladijskega vijaka ter načrtovalcu pogozdovanja Krasa in Istre v 19. stoletju.
Miren gozdiček je na vrhu Jurjevega hriba, kjer pogled seže na morje s Koprom na eni strani, na drugi strani pa se odpre razgled na Trst z zalivom. To je eden lepše ohranjenih predelov z avtohtonim gozdom. V gozdu prevladujejo puhasti hrast, mali jesen, maklen ter obilica grmovnih vrst. Med njimi najbolj pade v oči ruj, ki ga je največ na gozdnem robu in tudi v podrasti. Ko se jeseni obarva v bakreno rdeče-oranžno barvo, daje gozdovom poseben čar, v času cvetenja pa njegovi cvetovi kot nežen pajčolan objemajo grme.
-
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Ena izmed slabih stotih slovenskih gozdnih učnih poti je tematska učna pot TK'PAV, ki je v skrbništvu Turističnega društva (TD) Šentjanž na Dolenjskem. Ime je dobila po starem izrazu za dnevni kop rudarjev.
Pot so odprli pred dvanajstimi leti po zaslugi Cvete Jazbec, predsednice TD. Ker izhaja iz rudarske družine, je bila njena želja, da bi na območju, kjer se je nekoč rudarilo, speljali učno pot, da bi tudi otroci vedeli, da je bil tu nekoč rudnik rjavega premoga, ki je usahnil leta 1960, ko so bile zaloge rude v glavnem izčrpane. Prav s pomočjo rudnika, kjer so knapi nakopali na dan tudi do 60 ton premoga, se je Krmelj razvil v sodoben kraj. Pot je bila v okviru projekta Posavske poti prijetnih doživetij sofinancirana s pomočjo evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
-
Da se bomo v gozdu dobro počutili, v njem uživali, hkrati pa ne bomo delali škode naravi in živalim, je prav, da poznamo nekatere omejitve in se jih tudi držimo, svetujejo na Zavodu za gozdove Slovenije.
Pri nas je vstop v gozdove prost, lastnik mora v svojem gozdu dopustiti čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin in gob. Vendar pa se moramo obiskovalci držati pravil. Uporabljamo pešpoti in ne hodimo po brezpotjih, ne uničujemo rastja, kažipotov, oznak, ograj, klopi. Izogibamo se gozdnih površin, ki so bile pomlajene s sadikami gozdnega drevja. Če se že pripeljemo z avtomobilom, vozimo le po cesti, kjer je promet dovoljen. Vozil ne parkiramo kjer koli, ampak vprašamo za dovoljenje lastnika zemljišča.
Grad Borl spet vabi obiskovalce
Izleti
Grad na strmi pečini nad Dravo že stoletja kraljuje nad Halozami, Ptujskim in Dravskim poljem. Pretresale so ga ekonomske krize, prehajal je iz rok v roke. Belani, kot so nekoč imenovali ljudi ob potokih Belica in Bela, pa ponovno pletejo vezi med preteklostjo in sedanjostjo.
Če v občini Cirkulane ne bi imeli umnega vodstva in zagnanih posameznikov, združenih v Društvu za oživitev gradu Borl, bi danes nad Dravo samevale le ruševine. Nekdanje veleposestvo z 200 hektari zemljišč je sicer turiste vabilo že v začetku 20. stoletja. Leta 1941 so nacisti v njem odprli prehodno zbirno taborišče, kjer je bilo do leta 1943 zaprtih nekaj tisoč zavednih Slovencev. Od tam so jih pošiljali v koncentracijska taborišča ali izgnanstvo, okoli štirideset so jih pobili kot talce. Na te grozote še opominja spominska plošča, postavljena leta 1956, medtem ko spominske sobe ni več.
Stolp Kristal v Rogaški Slatini
Izleti
Na vrhu je vse kristalno jasno. To je slogan, s katerim v Rogaški Slatini vabijo na ogled nove pridobitve – najvišjega stolpa in hkrati najvišje slovenske stavbe. Pogled s 106 metrov je res nekaj posebnega.
Rogaška Slatina je poznana že iz daljne preteklosti. Skozi zgodovino je večkrat veljala za obmejno območje, poleg tega je bila povezana z mineralnimi vrelci. Najdba plošče z latinskim napisom daje slutiti, da so enega od njih poznali že Rimljani. Nesporno pa kraj slovi po zdravilnih učinkih mineralnih izvirov vsaj od leta 1645. K njihovi prepoznavnosti je bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Do začetka 19.
Sarajevo, Mostar, Medžugorje in mandarine
GREMO NA IZLET
V petek, 25. oktobra 2024 (3 dni)
Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana
Prvi dan: V jutranjih urah odhod avtobusa z Dolgega mostu v Ljubljani, ob zadostnem številu prijav tudi odhod iz Maribora in Celja. Peljali se bomo mimo Novega mesta po avtocesti skozi Liko in Dalmacijo do Sarajeva, kjer si bomo ogledali staro mestno središče z Baščaršijo, Principov most, mestno hišo, Gazi Husrev-begovo mošejo, staro pravoslavno cerkev. Po ogledu bo nekaj prostega časa. Za doplačilo možnost večerje v eni izmed sarajevskih restavracij. Nastanitev v hotelu in prenočevanje.
Z bralci Vzajemnosti po Hercegovini
REPORTAŽA
Šest avtobusov veselih popotnikov se je udeležilo 18. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in v začetku junija spoznavalo kulturne, kulinarične in naravne znamenitosti Bosne in Hercegovine.
Poleg značilnih rdečih kap so letos prejeli še bele majice. To je bilo darilo Vzajemnosti ob 50. obletnici izhajanja. Med nami pa sta bili naročnici, ki imata revijo pri hiši že 40 let, kar nas je še posebej razveselilo.
Druženje je bilo – kot vsakič do zdaj – nadvse prijetno. BZ vznemirjenjem smo že med vožnjo od daleč ogledovali Pelješki most, odprt pred dvema letoma, dokler se nismo čezenj zapeljali in ga fotografirali z ene in druge strani. Gradbeno mojstrovino, dolgo 2,4 kilometra, je zasnoval slovenski inženir Marjan Pipenbaher. Tako turisti, ki potujejo do Dubrovnika, zaobidejo Neum in mejni prehod.
Na Tajskem mnogo upokojencev najde drugi dom
Reportaža
Po zadnjem pristanku v tajski prestolnici Bangkok sem bil odločen, da si tokrat namesto morskih obal privoščim spoznavanje hladnejšega, a še vedno toplega severa. S prvim jutranjim vlakom sem zapuščal kaotično velemesto. Vožnja se je začela nadvse spodbudno.
Ne zaradi udobja, saj je bila vlakovna kompozicija primerljiva kakšni starejši izvedbi Slovenskih železnic. Vlaki se namreč z glavne železniške postaje zelo počasi prebijajo skozi gosto naseljena predmestja, kjer stanovanjske zgradbe segajo skoraj do železniških tirov. Tako se je bilo mogoče čuditi pisanemu živžavu ob tirih, ki sta ga v dobri uri zamenjala pomirjajoče zibanje vagona in pokrajina, prepredena z obdelanimi polji.