Potovanja
-
Prosti časnovember '26Potovanja
Reportaža
S kolegicami iz novinarske skupine pri UTŽO Ljubljana smo se odločile naše novinarsko leto zaključiti na Balkanu, kjer med drugimi državami del ozemlja zaseda tudi Bolgarija. Prevladala je želja spoznati največjo pridelovalko vrtnic damaščank na svetu in obiskati njene kulturno-zgodovinske znamenitosti.
Po pristanku na sofijskem letališču smo se odpravili na daljšo pot po dolini pod Staro planino. Vozili smo se in vozili, a nismo opazili skorajda nobenega naselja. Zato pa nas je simpatična vodička kratkočasila z obsežno razlago o bolgarski zgodovini od prvih naselitev tega območja prek vseh vrst narodnih vstaj, se precej zadržala v obdobju Osmanskega cesarstva in sklenila pripovedni lok s sprejemom Bolgarije v Evropsko unijo ter prevzemom evra kot plačilnega sredstva.
-
Prosti časnovember '26Potovanja
GREMO NA IZLET
V soboto, 12. decembra 2026
Vstopna mesta: Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica in Jesenice
Odhod avtobusa v jutranjih urah. Vožnja skozi predor Karavanke na avstrijsko Koroško. Najprej si bomo ogledali koroško prestolnico Celovec. Spoznali bomo Stari trg, obdan z barvitimi meščanskimi hišami, šli mimo Deželne hiše, ene najpomembnejših zgodovinskih stavb mesta, nato pa do Novega trga, kjer nas bo pričakal znameniti Lindwurm, zmaj in simbol mesta. Prav okoli njega v tem času zaživi največji božični sejem na avstrijskem Koroškem. Po ogledu sejma sledi vožnja proti južni avstrijski Koroški, kjer se bomo pod vznožjem mogočne Pece vkrcali na sodobno kabinsko žičnico Petzen. Med panoramsko vožnjo se bodo pred nami odpirali razgledi na Karavanke, Dravsko dolino in južno Koroško. Na gori pa nas bo pričakal eden najbolj posebnih adventnih sejmov v Avstriji s koroškimi specialitetami, kuhanim vinom in drugimi prazničnimi dobrotami ter spremljevalnim programom. V večernih urah se bomo z nihalko spustili v dolino in se odpeljali proti domu.
Čas zase sredi tedna: oddih za seniorje v Termah Zreče
Včasih je za dobro počutje dovolj že zelo malo: nekaj dni stran od vsakdanjih obveznosti, prijetna toplina termalne vode, sprehod na svežem zraku in čas, ki ga namenimo samo sebi. V Termah Zreče so za seniorje pripravili posebno ponudbo za sproščujoč oddih med tednom, ko je utrip term prijetno umirjen.
Ko si teden prikrojite po svoje
Bivanje od nedelje do petka je odlična priložnost za vse, ki si želijo nekaj dni sprostitve brez vrveža za konec tedna. Jutra se lahko začnejo s počasnim zajtrkom, nadaljujejo s kopanjem v prijetno toplih termalnih bazenih, popoldnevi pa so kot nalašč za sprehod ali preprosto uživanje v miru.
Gradovi in dvorci ob slikoviti reki
Prosti časoktober '26Potovanja
REPORTAŽA
Kot največja plovna reka osrednjega dela Francije je Loara pomembna trgovska pot že od rimskih časov. Dobrih tristo kilometrov dolgo območje je vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine in je znano po zgodovinskih mestih, vinu, gastronomiji ter zlasti po številnih gradovih, med katerimi je mnoge mogoče obiskati.
Ob reki in v njeni bližini je ohranjenih približno tristo gradov in dvorcev, katerih nastanek sega v 10. stoletje. Zaradi rodovitne zemlje, z divjačino bogatih gozdov in razmeroma mile klime so pokrajino vzljubili francoski kralji, ko pa so začeli graditi razkošne dvorce, jim je sledilo plemstvo. Mnogi so bili uničeni med francosko revolucijo ali so po menjavah lastništva propadali, a danes so številni zgledno obnovljeni skupaj z razkošnimi vrtovi.
Razlogi za jesenski oddih v Termah Zreče
Jesen ima svoj čar. Poletna vročina popusti, vsakdanjik se malce umiri, pohorski gozdovi zadišijo po jeseni in končno pride čas, ko lahko nekaj dni namenimo tudi sebi.
V Termah Zreče so zato pripravili oddih za seniorje, ki radi združijo počitek, gibanje, razvajanje in prijetno druženje.
– Prevoz? Urejeno. Včasih težava ni želja po oddihu, ampak vprašanje, kako bomo do tja prišli. Prevoz od doma do Term Zreče in nazaj je organiziran brezplačno. Tako se vaš oddih začne že pred prihodom – brez skrbi z vožnjo, parkiranjem ali organizacijo prevoza.
Po poti Belokranjcev, ki so rudarili v Elyju
Prosti časseptember '26Ljudje Zgodovina Potovanja
Reportaža
Pred 18 leti je na taščin naslov v Belo krajino prispelo pismo iz Amerike. V angleščini je bilo napisano sporočilo, da je umrla njena sestrična Katica Peshel iz Elyja. Pismo je poslal vnuk njene sestre Mary, Peter Kelley, ki je taščin naslov in pisma našel v tetinem arhivu. Začelo ga je zanimati, od kod izhaja njegov rod. Tako je poleti 2009 z družino prvič prišel na obisk v Slovenijo, nato pa še dvakrat.
Lani sva z možem končno sprejela njegovo vabilo v Minnesoto in obiskala tudi kraj, kamor je odšel njegov dedek, tako kot številni mladi Belokranjci, ki so se pred več kot 120 leti podali s trebuhom za kruhom.
Upokojenci iz različnih držav se selijo v Španijo
Reportaža
Španija je ena od najbolj priljubljenih evropskih držav med upokojenci, ki želijo tretje življenjsko obdobje preživeti v krajih s toplim podnebjem, zmernimi življenjskimi stroški, solidnim zdravstvenim varstvom. Med njimi je največ Britancev, Nemcev in Francozov, ki tako niso preveč oddaljeni od matične dežele.
Upokojenci predstavljajo največji delež med približno desetimi milijoni tujcev, ki živijo v Španiji, dobrih dvajset odstotkov prebivalcev. »Več let sem živel v Madridu in Barceloni, potem pa sem se preselil v kraj Fatarella, sredi katalonskih gričev,« pove Britanec Alan Warren, ki me je nekaj dni gostil. »Tu so življenjski stroški bistveno nižji, hkrati pa živim na območju, ki je osrednji del mojega poklicnega delovanja. Do upokojitve mi manjka še kakšno leto, a sem se že zdavnaj odločil, da ostanem v Španiji. Postala je moja druga domovina.
-
Reportaža
Z ladjico se lahko zapeljemo pod starimi mestnimi mostovi, veslamo pod Julijskimi Alpami, opazujemo sončni zahod na umetnem jezeru in se podamo na panoramsko vožnjo po smaragdnem fjordu. Voda ni zgolj kulisa, pogosto je osrednji del doživetja. Najlepša obvodna območja povezujejo rekreacijo, naravo, kulinariko in lokalne zgodbe.
Urbano vodno doživetje. Reka Ljubljanica že stoletja oblikuje podobo Ljubljane in ponuja eno najbolj sproščenih obvodnih mestnih izkušenj. Še zlasti priljubljene so panoramske vožnje z ladjicami, ki peljejo mimo Tromostovja, Zmajskega mostu, Plečnikovih ureditev v Trnovem in zelenih predelov ob Špici. Najbolj čarobno je tik pred sončnim zahodom, ko se staro mestno jedro obarva v zlato barvo, posebno vzdušje pa nastane v večernih urah, ko se luči zrcalijo na vodi. Najlepše je po reki zapluti z leseno barko Ljubljanica, ki je bila ročno izdelana v Slovenji in je prva v celoti na električni pogon, kar omogoča tiho plovbo, zato se med vožnjo dobro sliši tudi razlaga o zgodovini mesta. Marsikdo ne ve, da je mogoče Ljubljano raziskovati tudi s kanujem, kajakom ali supom. Posebno zanimivo je zgodaj zjutraj, ko se mesto šele prebuja in je na vodi malo prometa.
Košarka se je rodila z metanjem žoge v košaro za breskve
Reportaža
Muzej športa je v prostorih Pokrajinskega muzeja Koper odprl občasno razstavo Dediščina pod košem. Skozi premišljen preplet fotografij, dokumentov in dragocenih predmetov oživlja bogato zgodovino košarke na Slovenskem.
Razstava je zasnovana v dveh delih: zunanji panoji na bližnjem Muzejskem trgu popeljejo obiskovalca skozi desetletja razvoja košarke na Slovenskem, medtem ko se osrednji del v muzejskih prostorih posveča slovenski košarkarski dediščini skozi prizmo velikih tekmovanj – od državnih, evropskih in svetovnih prvenstev vse do olimpijskih vrhuncev. Brezplačno je na ogled do 20. avgusta.
-
Reportaža
Med udeleženci srečanj bralcev in prijateljev Vzajemnosti je kar nekaj takih, ki se z nami družijo že zelo dolgo, deset, petnajst ali celo sedemnajst let. Le Marija Golob iz Novega mesta ni manjkala na nobenem srečanju doslej, poleg tega s sabo pripelje še za avtobus dolenjskih upokojencev.
O vseh srečanjih ima zgledno urejeno dokumentacijo, natančno ve, v katerem kraju smo bili katero leto in kaj se je dogajalo. Še dobro se spomni, kako se je začelo. Vzajemnost je prvič videla pri svakinji, in ker ji je bila všeč, se je naročila nanjo. Ker je bila članica novomeškega društva upokojencev, je začela pošiljati članke o delu društva, večkrat sta se tudi srečali s tedanjo urednico Marinko Levičar, ki je bila prav tako iz Dolenjske. »Potem je na enem društvenem sestanku tedanji predsednik Mijo Kupres omenil, da Vzajemnost organizira srečanje v Rabcu in naj spodbudim ljudi, da bi se pridružili. Začela sem zbirati prijave in nabralo se nas je za cel avtobus. Kolikor se spomnim, so imeli tako organizirano udeležbo vsaj dvanajst, trinajst let le še Kanalci (upokojenci iz krajev okoli Kanala ob Soči, op. A. Ž.). Po sili razmer sem prevzela tudi vodenje, kakšnih osem let sem bila v vlogi vodnice.«