Potovanja
Po poti Belokranjcev, ki so rudarili v Elyju
Prosti časseptember '26Ljudje Zgodovina Potovanja
Reportaža
Pred 18 leti je na taščin naslov v Belo krajino prispelo pismo iz Amerike. V angleščini je bilo napisano sporočilo, da je umrla njena sestrična Katica Peshel iz Elyja. Pismo je poslal vnuk njene sestre Mary, Peter Kelley, ki je taščin naslov in pisma našel v tetinem arhivu. Začelo ga je zanimati, od kod izhaja njegov rod. Tako je poleti 2009 z družino prvič prišel na obisk v Slovenijo, nato pa še dvakrat.
Lani sva z možem končno sprejela njegovo vabilo v Minnesoto in obiskala tudi kraj, kamor je odšel njegov dedek, tako kot številni mladi Belokranjci, ki so se pred več kot 120 leti podali s trebuhom za kruhom.
-
Prosti časseptember '26Potovanja
GREMO NA IZLET
V soboto, 3. oktobra 2026
Vstopna mesta: Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice
Odhod v jutranjih urah. Vožnja v smeri Gorenjske in Italije. Najprej si bomo ogledali Čedad, ki je danes središče beneških Slovencev. V starodavnem mestu se bomo sprehodili mimo stolnice, spomenika Juliju Cezarju in langobadrskega templja ter se podali čez Hudičev most, pod katerim teče reka Nadiža. Od tam se bomo odpeljali v Špeter Slovenov, kjer si bomo ogledali muzej – slovensko multimedialno okno, ki na sodoben način prikazuje kulturno krajino od Tržaškega zaliva do Mangarta. V pekarni Dorbolo bomo lahko poskusili značilne nadiške sladice, pot pa nas bo nato vodila v vas Mašere pod Matajurjem. V spremstvu domačinke si bomo ogledali Muzej varha Matajurja, kovačijo iz petdesetih let in velbano klet. Za konec si bomo v domači gostilni privoščili pozno kosilo. Sledi vrnitev proti domu čez prelaz Predel.
Upokojenci iz različnih držav se selijo v Španijo
Reportaža
Španija je ena od najbolj priljubljenih evropskih držav med upokojenci, ki želijo tretje življenjsko obdobje preživeti v krajih s toplim podnebjem, zmernimi življenjskimi stroški, solidnim zdravstvenim varstvom. Med njimi je največ Britancev, Nemcev in Francozov, ki tako niso preveč oddaljeni od matične dežele.
Upokojenci predstavljajo največji delež med približno desetimi milijoni tujcev, ki živijo v Španiji, dobrih dvajset odstotkov prebivalcev. »Več let sem živel v Madridu in Barceloni, potem pa sem se preselil v kraj Fatarella, sredi katalonskih gričev,« pove Britanec Alan Warren, ki me je nekaj dni gostil. »Tu so življenjski stroški bistveno nižji, hkrati pa živim na območju, ki je osrednji del mojega poklicnega delovanja. Do upokojitve mi manjka še kakšno leto, a sem se že zdavnaj odločil, da ostanem v Španiji. Postala je moja druga domovina.
-
Reportaža
Z ladjico se lahko zapeljemo pod starimi mestnimi mostovi, veslamo pod Julijskimi Alpami, opazujemo sončni zahod na umetnem jezeru in se podamo na panoramsko vožnjo po smaragdnem fjordu. Voda ni zgolj kulisa, pogosto je osrednji del doživetja. Najlepša obvodna območja povezujejo rekreacijo, naravo, kulinariko in lokalne zgodbe.
Urbano vodno doživetje. Reka Ljubljanica že stoletja oblikuje podobo Ljubljane in ponuja eno najbolj sproščenih obvodnih mestnih izkušenj. Še zlasti priljubljene so panoramske vožnje z ladjicami, ki peljejo mimo Tromostovja, Zmajskega mostu, Plečnikovih ureditev v Trnovem in zelenih predelov ob Špici. Najbolj čarobno je tik pred sončnim zahodom, ko se staro mestno jedro obarva v zlato barvo, posebno vzdušje pa nastane v večernih urah, ko se luči zrcalijo na vodi. Najlepše je po reki zapluti z leseno barko Ljubljanica, ki je bila ročno izdelana v Slovenji in je prva v celoti na električni pogon, kar omogoča tiho plovbo, zato se med vožnjo dobro sliši tudi razlaga o zgodovini mesta. Marsikdo ne ve, da je mogoče Ljubljano raziskovati tudi s kanujem, kajakom ali supom. Posebno zanimivo je zgodaj zjutraj, ko se mesto šele prebuja in je na vodi malo prometa.
Košarka se je rodila z metanjem žoge v košaro za breskve
Reportaža
Muzej športa je v prostorih Pokrajinskega muzeja Koper odprl občasno razstavo Dediščina pod košem. Skozi premišljen preplet fotografij, dokumentov in dragocenih predmetov oživlja bogato zgodovino košarke na Slovenskem.
Razstava je zasnovana v dveh delih: zunanji panoji na bližnjem Muzejskem trgu popeljejo obiskovalca skozi desetletja razvoja košarke na Slovenskem, medtem ko se osrednji del v muzejskih prostorih posveča slovenski košarkarski dediščini skozi prizmo velikih tekmovanj – od državnih, evropskih in svetovnih prvenstev vse do olimpijskih vrhuncev. Brezplačno je na ogled do 20. avgusta.
-
Reportaža
Med udeleženci srečanj bralcev in prijateljev Vzajemnosti je kar nekaj takih, ki se z nami družijo že zelo dolgo, deset, petnajst ali celo sedemnajst let. Le Marija Golob iz Novega mesta ni manjkala na nobenem srečanju doslej, poleg tega s sabo pripelje še za avtobus dolenjskih upokojencev.
O vseh srečanjih ima zgledno urejeno dokumentacijo, natančno ve, v katerem kraju smo bili katero leto in kaj se je dogajalo. Še dobro se spomni, kako se je začelo. Vzajemnost je prvič videla pri svakinji, in ker ji je bila všeč, se je naročila nanjo. Ker je bila članica novomeškega društva upokojencev, je začela pošiljati članke o delu društva, večkrat sta se tudi srečali s tedanjo urednico Marinko Levičar, ki je bila prav tako iz Dolenjske. »Potem je na enem društvenem sestanku tedanji predsednik Mijo Kupres omenil, da Vzajemnost organizira srečanje v Rabcu in naj spodbudim ljudi, da bi se pridružili. Začela sem zbirati prijave in nabralo se nas je za cel avtobus. Kolikor se spomnim, so imeli tako organizirano udeležbo vsaj dvanajst, trinajst let le še Kanalci (upokojenci iz krajev okoli Kanala ob Soči, op. A. Ž.). Po sili razmer sem prevzela tudi vodenje, kakšnih osem let sem bila v vlogi vodnice.«
Pozabili na leta, ne pa na zabavo
Reportaža
Prijatelji stari, gdje ste, pamtite li ove zvuke, iznad dvora, iznad luke, dok se bijele krila galeba … Verzi priljubljene pesmi Tereze Kesovije so lepa prispodoba za srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti. Povezujemo jih z morjem, prijetnimi melodijami in jatami galebov na modrem nebu. In seveda s prijatelji ali vsaj dobrimi znanci. V teh dvajsetih letih se jih je nabralo precejšnje število. Ob snidenju se nasmejani pozdravljamo, si povemo novice ali obnovimo spomine. Zelo pa smo veseli tudi tistih, ki se srečanja udeležijo prvič. Kaj vse se je dogajalo na jubilejnem, dvajsetem, druženju v Vodicah pri Šibeniku povzemamo v reportaži.
Za nami je že 20. srečanje bralcev Vzajemnosti
Jubilejno 20. srečanje bralcev Vzajemnosti se je odvijalo v Vodicah na Hrvaškem. Zadnjega maja smo tja odpotovali s petimi avtobusi iz cele Slovenije. Tokrat v organizaciji Turistične agencije Alpetour.
Spet so se spletla nova prijateljstva, sicer pa smo raziskovali del Dalmacije, z avtobusi smo se zapeljali do Primoštena, z ladjico pa po šibeniškem arhipelagu do Skradina in nazaj. Zjutraj in tudi zvečer smo na obali telovadili, popoldan pa se udeležili predavanj. O spremembah pokojninskega sistema je govoril generalni direktor Zpiza Marijan Papež, o čudežnem drevesu, ki da hitro senco pa vrtnar Davor Špehar. Vsak večer smo imeli zabavne igre, predvsem pa se je veliko plesalo.
-
Reportaža
Za skoraj polovico Slovenije velika pokrajina Perigord leži v notranjosti jugozahodne Francije. Obdarjena je z gozdnatimi griči, pod katerimi se vijejo reke, zaznamujejo jo vinogradi, pašniki in obdelana polja ter nekako spominja na Goričko. Podnebje je zaradi vpliva dobrih sto kilometrov oddaljene obale Atlantskega oceana dokaj milo. K temu prispevajo tudi številne reke, med katerimi je največja Dordonja (Dordogne).
Pokrajina je vse bolj podvržena ekološkemu kmetovanju. Za sonaravno življenje si prizadevajo tako domačini kot tudi mnogi tujci, ki so v tem delu Francije našli svojo drugo domovino, predvsem Angleži. Tudi zakonca Anita in Simon Black sta pred dobrimi dvajsetimi leti kupila opuščen vodni mlin z osmimi hektarji zemljišča in ga v nekaj letih preuredila za oddajanje apartmajev. Danes bi že lahko razmišljala o upokojitvi, a uživata v delu z gosti.
Sv. Duh na Ojstrici nad Dravogradom
Izlet
Tokrat bomo obiskali Koroško, ki ponuja številne naravne in kulturne znamenitosti, zato si jih je vredno ogledati.
Dravograd leži na rečnih terasah nad obema bregovoma Drave, ob sotočju z Mežo in Mislinjo. Tu je tudi križišče cest med Dravsko in Mežiško dolino ter Slovenjegraško kotlino. Reka Drava ločuje staro trško naselje Podgrad z grajskimi razvalinami od novejšega naselja Meža, povezuje pa ju betonski most. Že v starem veku je bilo tu verjetno stičišče rimskih cest iz Celeie oziroma Petovie v Virunum, glavno mesto rimske province Norik na območju Zollfelda/Gosposvetskega polja na Koroškem. Dravograd je bil največji in najpomembnejši trg v Dravski dolini. Tu sta se razvili trgovina in obrt, za prehod skozi trg in čez reko so pobirali mitnino ter mostnino ali brodarino. Na začetku 18. stoletja so se začele razvijati steklarska, železarska in kasneje kemična industrija.